Društvo SDA

V 12. epizodi podkasta SDA smo gostili strokovnjaka za mobilnost, sociologa, novinarja in člana mednarodne avtomobilske zveze FIA Andreja Brgleza. Pogovarjali smo se o tem, kako se mobilnost v zadnjih letih spreminja hitreje kot kadar koli prej – in kako se z njo spreminjajo tudi avtomobili. Ti postajajo vse bolj tehnološko napredni, digitalizirani in kompleksni, kar odpira številna vprašanja. Govorili smo o avtonomni vožnji, vozilih, polnih kamer in tipal, ter o ogromnih količinah podatkov, ki jih avtomobili zbirajo ob vsaki vožnji. Kaj to pomeni za varnost? Kako vpliva na zasebnost uporabnikov? Kdo ima dostop do teh podatkov in kako so zaščiteni? Dotaknili smo se tudi vprašanja, kaj vse večja tehnična zahtevnost vozil pomeni za serviserje, neodvisne delavnice in lastnike avtomobilov. So popravila res vse dražja in bolj zapletena? In kakšna mobilnost nas čaka v prihodnje?

V 11. epizodi Daniela Miškić brez olepševanja deli svojo izkušnjo potem, ko so ji vandali praktično popolnoma uničili avtomobil. Zavarovalnica Generali ji je zavrnila zahtevek, sledil pa je dolgotrajni sodni boj, ki ji je vzel veliko časa, denarja in energije. Ob njej je odvetnica Alja Fakin, ki jasno in razumljivo razloži pravne pasti zavarovalniških postopkov, taktike zavlačevanja ter opozori, zakaj se posamezniki prepogosto vdajo prehitro. Pogovor razkrije velik razkorak moči med zavarovanci in zavarovalnicami ter ponudi konkretne nasvete: kdaj poiskati pravno pomoč, kako se zaščititi z dokazi in zakaj je vztrajnost ključna. Epizoda, ki jo mora slišati vsak, ki verjame, da ga zavarovanje res varuje.

V 10. epizodi podkasta SDA smo gostili odvetnika mag. Primoža Krapenca. Z njim smo se pogovarjali o pravici do nadomestnega vozila. Kot poudarja Krapenc, mora biti v primeru škode iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) oškodovancu, ki za nesrečo ni kriv, vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred nezgodo. To vključuje tudi pravico do nadomestne mobilnosti oziroma kritje stroškov najema nadomestnega vozila za čas popravila. Čeprav gre za zakonsko določeno pravico, se zavarovalnice tej obveznosti pogosto izogibajo ali pa za njeno uveljavitev postavljajo različne pogoje. Krapenc jasno opozarja, da je takšno ravnanje lahko nezakonito in da ga je treba zatreti. Oškodovanci morajo zato aktivno uveljavljati svoje pravice, po potrebi tudi na sodišču.

V tokratnem podkastu predsednik Slovenskega društva avto stroke (SDA) Antonio Đureta in odvetnik Timotej Kozar razkrivata ozadje prijave, ki jo je SDA vložilo na Agencijo za varstvo konkurence - AVK proti Zavarovalnici Triglav. Gre za sum zlorabe prevladujočega položaja na trgu avtomobilskih zavarovanj, kar po besedah sogovornikov že leta škoduje avto-servisni dejavnosti. Dotaknet se tudi širših posledic za panogo: pomanjkanja kadra, nezmožnosti vlaganj v sodobne tehnologije in birokratizacije, ki duši manjše servise. V podkastu pojasnita, kako poteka postopek pred Agencijo, kakšne sankcije lahko sledijo ter kakšne koristi bi spremembe prinesle potrošnikom in trgu. Obenem naslovita tudi vlogo države kot večinskega lastnika Triglava ter pozoveta servise, naj se povežejo in branijo svoje pravice.Gre za pomemben in iskren pogovor o stanju na trgu zavarovanj, odnosu do avto-servisne stroke ter nujnosti sprememb, ki bi zagotovile poštene pogoje za vse udeležence.

V osmi epizodi smo se pogovarjali s priznanim ekonomistom Jožetom P. Damijanom, ki je sodeloval pri pripravi študije Ekonomske fakultete v Ljubljani, v kateri so izračunali vzdržno ceno delovne ure za avtokaroserijske dejavnosti v Sloveniji. Damijan v podkastu med drugim pojasni, kako je mogoče, da je cena delovne ure, ki so jo pripravljene plačati zavarovalnice, kljub visoki inflaciji in občutni rasti stroškov še vedno približno trikrat nižja od tiste, ki so jo po strokovnih metodah izračunali v študiji. Poleg tega pove tudi, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se trenutno stanje spremenilo in bi zavarovalnice – ki imajo po njegovem mnenju t. i. monopson in delujejo kot kartel – višje cene naposled vendarle priznale.

S tehnološkim napredkom se je v zadnjih letih močno spremenilo tudi poslovanje avtoservisov. Nove tehnologije so na eni strani poenostavile nekatere postopke, a so hkrati serviserjem prinesle precej dodatnega dela. Če je komunikacija včasih potekala prek faksa in telefona ter so zavarovalniški cenilci dnevno obiskovali delavnice, fotografirali škodo, ocenjevali popravila in odobravali popravil, je danes večina teh nalog prepuščena serviserjem. Tehnologija sicer omogoča izvedbo teh postopkov na daljavo, vendar to pomeni, da fotografiranje, skeniranje, izračuni in druga administrativna opravila zdaj bremenijo serviserje – brez dodatnega plačila. Vse to dodatno delo, vsak porabljen list papirja in vsaka minuta administracije je zajeta v ceno delovne ure, ki pa ne sledi niti inflaciji. Tam, kjer je nekoč administrativno delo opravljal en zaposleni, sta danes za isto delo pogosto potrebna dva. Ob tem ne smemo spregledati še občutnega porasta vseh stroškov v zadnjih letih – stroškov, ki se jih serviserji sicer zavedajo, a se nanje ne morejo ustrezno odzvati. O tem in drugih perečih temah, kot so pogodbe z zavarovalnicami in dodeljevanje nadomestnih vozil, smo se pogovarjali z Mitjo Zamejcem iz podjetja NICECAR, ki ima več kot 30 let izkušenj v avtoservisni dejavnosti. Zamejc zelo jasno opozarja na številne resne probleme v panogi, ki jih je – kot pravi – nujno treba začeti reševati.

Tokrat smo se pogovarjali z odvetnikom Urošem Dolinarjem, enim od glavnih obrazov odvetniške ekipe SDA. Med drugim nam je razkril ozadje pomembne sodne zmage Društva SDA v primeru domnevne okrnitve ugleda Zavarovalnice Generali. Poleg tega je obrazložil pravni vidik primerov, ko zavarovalnice na podlagi avtomobilske odgovornosti (AO), ko je za škodo kriv drugi udeleženec, oškodovancem ne priznavajo nadomestne mobilnosti. Zanimalo nas je tudi, kako je mogoče, da zavarovalnice preusmerjajo stranke od nepogodbenih servisov, kar smo lahko videli v prispevku Inšpektor na POP TV. Vse to in še več v šesti epizodi podkasta SDA.

V peti epizodi podkasta Društva SDA smo se pogovarjali s podjetnikoma s Koroške, Binetom Grobelnikom iz podjetja AVTO-GAD iz Slovenj Gradca in Ožbejem Godcem iz Avtoservisa Godec iz Prevalj. Razkrila sta nam položaj avtoservisov v regiji, kjer so tovrstna podjetja večinoma v družinski lasti in delujejo lokalno. Mnogi vztrajajo samo zato, ker so svoja podjetja ustvarili z lastnim trudom in se prenašajo iz generacije v generacijo. Tudi njih tarejo slabi odnosi z zavarovalnicami, pri čemer izpostavljata bistveno prenizke urne postavke za opravljeno delo, nepopolne in pomanjkljive cenitve, nalaganje različnih opravil in zapisnike, na katerih je vse več navodil, s katerimi zavarovalnice usmerjajo zavarovance k pogodbenim servisom in odsvetujejo popravila na nepogodbenih servisih. Oba sta med podjetniki, ki svoje pravice iščejo na sodišču, ki jim je že v več primerih že dalo prav, pri čemer sta prepričana, da jim bo tudi v vseh naslednjih.

V četrti epizodi podkasta Društva SDA odvetnik mag. Primož Krapenc zelo jasno razloži, zakaj so servisi v preteklih letih in desetletjih sklepali pogodbe z zavarovalnicami, kaj je nato šlo narobe in zakaj servisi teh pogodb v resnici ne potrebujejo. Zavarovalnice ignorirajo cenike nepogodbenih partnerjev in vsiljujejo cene, ki so jih določile za svoje pogodbene partnerje. To so t.i. krajevno običajne, ki v resnici ne obstajajo, saj po zakonu veljajo samo uradno objavljeni ceniki servisov. V praksi pa to pomeni, da so zavarovalnice pri nas za delo servisov pripravljene plačati največ toliko, kot plačajo svojim pogodbenim partnerjem. Krapenc pove tudi, kaj pomeni pravica do nadomestne mobilnosti, ki bi morala trajati celoten čas popravila vozila oziroma, dokler stranka ne dobi svojega vozila nazaj, v praksi pa zavarovalnice tudi to interpretirajo po svoje.

Pomanjkljivi zapisniki o škodah, določanje cene delovne ure, limiti glede višine cene popravil, zavajanja glede pravice do nadomestnega vozila … To so neprijetne situacije, s katerimi se serviserji in stranke redno srečujemo, ko moramo po nesreči popraviti vozilo prek zavarovalnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Zajcem iz podjetja KMZ Avto, ki je svoje pravice začel uveljavljati na sodišču. S konkretnimi primeri, ki jih je dobil na sodišču, je pokazal, da je svoje pravice mogoče doseči, le zavzeti se je treba.

Hrvaški pravnik Antonio Đureta se na Hrvaškem ukvarja z urejanjem razmerij med avtoservisi in zavarovalnicami. V okviru hrvaškega združenja avtostroke HUAS se že pet let bori za izboljšanje pogojev dela in je s sodelavci dosegel velike premike. Pred dvema letoma je prevzel vodenje Društva SDA, ki želi v Slovenijo prenesti dobre prakse z Hrvaške in drugih evropskih držav. V Sloveniji si namreč nekatere zavarovalnice s položaja premoči dovolijo različna sporna ravnanja, med drugim določanje višine urnih postavk za opravljene storitve avtoservisov in neplačavanje nespornih delov škod, s čimer delavnice, ki so se uprle, s tehniko izčrpavanja potiska na rob preživetja. Đureta ob tem jasno pove, kakšne so prakse v tujini, kjer si zavarovalnice ne morejo dovoliti določati cene dela in neplačevati nespornih delov škod, ter v primeru, da se stvari ne bodo normalizirale napoveduje množične tožbe. 

Nastanek Društva Slovenske Avtostroke - SDA so vzpodbudile razmere na trgu, predvsem odnosi med avtoservisi in zavarovalnicami. Slednje so s položaja premoči več let enostransko postavljale pogoje in privedle do položaja, ki za servise ni več vzdržen. To je servise spodbudilo k združevanju, saj posameznikov nihče ni slišal. Tako je na pobudo štirih avtoličarskih in kleparskih delavnic z dolgoletno tradicijo delovanja na slovenskem trgu nastalo Društvo SDA, v katerega se je že v prvem letu delovanja včlanilo več kot 160 servisov. Nastala je velika skupina podjetnikov in somišljenikov, ki se bori zato, da bi zagotovila boljšo prihodnost vsem, ki delujejo v avtomobilski industriji v Sloveniji.