Jutro 202

Praznujemo mednarodni dan družine, zato danes s tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran kramljamo o najlepših in hkrati najtežjih odnosih v našem življenju - družinskih odnosih. Kako sorojenci točno vedo, na kateri gumb morajo pritisniti, da nas spravijo ob živce?

Danes svoj 100. rojstni dan praznuje Sir David Attenborough, britanski naravoslovec, pripovedovalec in televizijski ustvarjalec, ki je v naše dnevne sobe prinesel naravoslovne dokumentarce. Težko si predstavljamo plavajoče delfine, neprehodne džungle in posnetke puščav brez njegovega glasu v ozadju. Njemu v čast danes v jutranji rubriki Malček drugače govorimo o varovanju narave in izumiranju živalskih vrstah. Odgovarjajo tretješolci z Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani in Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu.

Pikniki, obiski, počitnice na morju in delo na vrtu. V petek in soboto praznujemo 1. maj, praznik dela. Tokrat sprašujemo malčke in odrasle. Kaj se zgodi, če zmanjka čevapčičev? Se sme, samo na hitro pokositi travo ali obrezati živo mejo?V oddaji sodelujejo tretješolci osnovne šole Naklo, Lan Konestabo pa je sodelujoče v anketi iskal na dolenjskem in v Ljubljani.

Pomlad se v Sloveniji ne začne 20. marca ali pa takrat, ko zacvetijo prva drevesa. Pomlad se uradno začne, ko sosed zažene kosilnico in žar! Pred podaljšanim koncem tedna iščemo torej termin, preverjamo vreme in se sprašujemo, kdo prinese kaj. Koliko hrane kupiti, da je ne bo zmanjkalo. Nakupovalni seznam so z nami sestavljali tretješolci z Osnovne šole Naklo.

Digitalni odpadki niso samo zavrženi telefoni, računalniki ali električna kolesa, največja težava je nevidnost digitalnih odpadkov, ki se nam zato ne zdijo tako pomembni: fotografije, ki stojijo na telefonu, neprebrana elektronska sporočila ali poln koš na namizju računalnika. Zakaj se izplača ozaveščati in digitalno čistiti naše naprave in kako se poraba energije spreminja zaradi umetne inteligence?Jaka Kranjc je sodelavec društva Ekologi brez meja, že tretje leto zapored so pripravili akcijo Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Priporočamo tudi: ODBITA DO BITA: Digitalni odpadki, trajnostni telefon in Stylish

Pri zelo veliko stvareh smo Slovenci deljeni, polarizirani. V teh dneh k tej delitvi dodajamo tudi zunanja opravila. Eni so že zavihali rokave in motike ... drugi pravijo, da je dovolj hitro, če se dela lotiš do sredine aprila. O vrtnarskih trikih se pogovarjamo s tretješolci z Osnovne šole Draga Kobala Brezje v Mariboru.

Ne samo aplikacije, ki ponujajo popuste in zbirajo točke zvestobe, opazili smo tudi prijazne, uporabne in popularne aplikacije za potrošnike, ki vam, ko stojite pred polico v trgovini, ponudijo sestavine nekega živila ali državo izvora. Si zaradi vročih geopolitičnih razmer v svetu raje premislite, če vidite, da je izdelek npr. izraelski?Maruša debatira s poslušalci in Anžetom Vidrihom Tomićem, ankete med mladimi uporabniki aplikacij za potrošnike je posnel Lan Konestabo.

V soboto so se iztekli razni nekajtedenski "posti", ki so se jih šli mnogi med nami. Najbolj (tudi javno) izpostavljena je odpoved alkoholnim pijačam, ki je zdaj že uveljavljena vseslovenska akcija, precej verjetno pa ste tudi vi izbrali kako malenkost, ki ste se ji poskušali odpovedati. Uspešno? Kakšen je občutek in kakšen je bil učinek?

Zadnje dneve ves čas nekaj štejemo in seštevamo. Štejemo, za koliko centov se je podražil bencin, računamo, kolikokrat je ameriški voditelj rekel, da bo izbrisal Iran. In štejemo sedeže v slovenskem parlamentu. Kdo jih bo naštel več. Štejemo skupaj z otroki z OŠ Draga Kobala Brezje iz Maribora.

Svet je ves čas v gibanju. Ljudje odhajajo, prihajajo, prečkajo meje. Včasih z eno potovalko, včasih z vsem, kar imajo. Slovenija pa kot zmeraj v izdihljajih predvolilne kampanije ugotavlja in razglablja, kdo bi moral iti in kdo niti ne bi smel priti. Strpni in tolerantni sogovorniki z OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani in OŠ Draga Kobala Brezje iz Maribora razglabljajo o tem, zakaj smo nestrpni do priseljencev in kaj bi najbolj pogrešali, če bi se sami morali odseliti iz Slovenije.

Mnogi v tem obdobju opažajo utrujenost in pomanjkanje energije, kar pogosto pripisujejo spomladanski utrujenosti, ki je lahko v kombinaciji s predvolilnim obdobjem še izrazitejša. Specialistka javnega zdravja dr. Doroteja Kuhar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da gre za kratkotrajno stanje, ki običajno traja do enega meseca in se ne stopnjuje, zato ga je mogoče obvladovati. V primeru hujše ali dolgotrajnejše izčrpanosti je priporočljiv pregled pri zdravniku.

Denar je sveta vladar. V odraslem svetu je res osrednji igralec, preverjamo pa, kako velik vpliv ima v otroški realnosti. Na vprašanja tokrat odgovarjajo otroci z OŠ Lenart in OŠ Draga Kobala Maribor, podružnica Brezje.

Domača spletna serija Renato, ki pripoveduje zgodbe iz zakulisja delovanja lokalne televizije, je postala spletna uspešnica.Scenarista Jan Štefančič in Bor Šparemblek razmišljata o zavrnitvah, potrditvah, Youtubu, algoritmih in realnih všečkih ljudi, ki so kljub številnim platformam vest o dobri vsebini najpogosteje širili od ust do ust. Priporočamo ogled serije Renato na Youtubu.

Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.

Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.

O umetni inteligenci tokrat razmišljajo mladi.V Ljubljani so se zbrali na Olimpijadi umetne inteligence. Tekmovanja se je udeležilo približno 100 dijakov iz 25 držav.

Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?

O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije?Gost odbitega jutra je Vasja Rastoder, računalniški inženir in velik ljubitelj športa.

Oddaja Izštekani to pomlad nadaljuje z gostovanjem v ljubljanskem Cankarjevem domu. V Linhartovi dvorani se bodo do poletja izštekali trije bendi, nekateri prvič, spet drugi so si že prislužili status izštekanih veteranov. Kdo? Kdaj? Najprej Koala Voice, 12. marca.

Malček drugače razmišljamo. V prevodu: posvetimo se zelo resnim in odraslim temam. Celo takim, ki niso za otroška ušesa.

Anuška Delić je preiskovalna in podatkovna novinarka, ustanoviteljica in odgovorna urednica Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro ter regionalna urednica za Balkan pri projektu Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP). Pravi, da trenutno novinarji po celem svetu preiskujejo Epsteinove dokumente. Gre za obsežni dosje, ki je za enkrat dolg tri milijone in pol strani, obsega 180.000 kosov slikovnega gradiva in 2000 posnetkov, dokazov o poslih finančnika, zvodnika, obsojenega spolnega prestopnika, pedofila Jeffreya Epsteina. Pripoveduje, na kaj je naletela sama in kdaj je zgodba v javnem interesu, pa tudi, kakšen bi lahko bil epilog za nekatere svetovne voditelje, bogataše, vplivneže, razkrinkane moralne oporečneže, prestopnike ter vpletene v kriminalna dejanja. Foto: Reuters

Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.

Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti.O fenomenu performativnega branja razmišlja Nina Kožar, ljubiteljica knjig in branja, idejna vodja Knjigobežnic, hišic za knjige, ki so postavljene po številnih krajih po Sloveniji. 

Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?

Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.

Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.O Wikipediji nekoč in danes razmišlja dolgoletni član slovenske wikiskupnosti Jernej Polajnar.

Pa smo spet tam: s tem tednom je marsikoga po denarnici udaril dvig cen parkirnin v Ljubljani. Pa je ta ukrep res koristen za prebivalce mesta, kot pogosto trdijo župani?

Leto smo začeli precej zmagovalno. V mislih imamo športno področje, predvsem zmagi Domna in Nike Prevc na obeh novoletnih skakalnih turnejah. Kar je zelo lepa napoved pred olimpijskimi igrami. Če športniki zmagajo, kako bi jih nagradili tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani? Tukaj so ideje.

V uredništvu Vala 202 smo pregledali statistiko predvajanih pesmi v letu 2025 in prišli do zanimivih in spodbudnih zaključkov. - Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je kar 91 domačih skladb. Tri največkrat predvajane pesmi so Kej si – Generator (131), Jasno je nebo – Generator (108) ter Love Don't Mean A Thing (For A Girl Like You) – Plateau (105). Med najbolj predvajano deseterico se znajdejo še Mrfy, Regen, LPS, Ember, Ranr ter Haiku Garden. - Najbolj predvajana tuja pesem, Birds Of Feather – Billie Eilish je pristala na 8. mestu. - Med 20 največkrat predvajanimi je kar 65% skladb izšlo v letu 2025, kar dokazuje, da Val 202 stremi k predvajanju nove glasbene produkcije. - V preteklem letu smo predvajali več kot 21 000 različnih skladb, od katerih se jih je več kot 11 tisoč predvajalo le enkrat. - Oddajni čas Vala 202 v letu 2025 je bil 6935 ur, od tega 55 % je bilo glasbe – skupno kar 3815 ur predvajalnega časa. - Največkrat predvajana skladba v lanskem letu s 131 predvajanji predstavlja le 0,3 % vse predvajane glasbe. - Prvič v zgodovini spremljanja statistike prvi dve največkrat predvajani skladbi podpisuje isti izvajalec. Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025: https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu

Cene Prevc je ... Cene. Skakalec, ki je za praznike vedno zaseden, po karieri pa gostinec, standupovski komik, podkaster, komentator ... Skratka nekdo, ki ga nikoli ni doma, še posebej pa ne za praznike. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Klemen Balažič je duhovnik, ki ga je širša javnost pred kratkim spoznala na Magnificovem žaru, Tadej in Boris pa ga poznata že od prej. Enega od njiju je svoje čase celo spovedoval. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Nina Pušlar je ena najopaznejših slovenskih pevk. In posledično za praznike redko doma. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Vita Vlašič je kot mlada TV-voditeljica odlična tarča za šefov stavek: "Boš letos ti?" Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Igor Kuna in Urh Mlakar sta se pridružila prazničnemu druženju in povsem spontano na licu mesta pripravila tri skladbe, besedilo sta sestavila iz ključnih besed poslušalcev. Rapala sta o praznikih, prepovedanih temah ob božični večerjiin in napovedala dogodke v prihajajočem letu.Sledite jima na Instagramu.

Chefinja Brina Robinik Kobal o napakah božične večerje. Lahko hrano pogrejemo? Lahko pripravimo samo piščanca ali mora miza ponujati maroško, špansko ali italijansko kuhinjo?

Gledališki in filmski igralec Jurij Drevenšek o družinskih kavč navadah in sestavinah ultimativnega božičnega filma. Zakaj se pri presežni produkciji še vedno vračamo k seriji filmov Sam doma?

Nevrologinja in glasbenica dr. Saša Vipotnik (AKA Neomi) o usklajevanju dveh popolnoma različnih svetov. Kaj se v tem prazničnem času dogaja z našimi možgani in zakaj se nam pogosto zdi, da tega časa v letu sploh ne dohajamo? Se da decembra zaslužit s to muziko?

Notranjepolitični novinar POP TV Anže Božič o vprašanjih, ki se jih ne more izogniti na družinski božični večerji. Je zdravo, da se v naši družbi za praznično mizo vedno pogovarjamo o politiki? Kako se rešiš pogovorov o politiki?

Skupina Dan D se poslavlja. Čez točno dva tedna bodo na Silvestrovo doma, v Novem mestu, odigrali svoj zadnji koncert. V ponedeljek so se v Studiu Hendrix Radia Koper še zadnjič v živo oglasili na radijskih valovih, ob koncu leta pa bodo med poslušalce poslali še zadnji album. Zakaj slovo in zakaj ravno zdaj? Povezava do koncerta na Raidu Koper: https://val202.rtvslo.si/podkast/glasba-202/173251598/175182881

Dobrodošli v času letnih zaključkov, zabav, družinskih kosil in hitenja po nakupovalnih središčih. Ali drugače - v času kronične utrujenosti . Pred nami so najbolj naporni tedni v letu. V današnji rubriki Malček drugače smo o odrasli utrujenosti klepetali s Timom, Nežo, Koro, Jano, Ano, Jasijo in Hano z Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Zakaj smo odrasli vedno tako utrujeni?

V teh dneh je postalo uradno. Gotovino smo vpisali v ustavo. K sreči, zdaj vemo, da nam je nihče ne more vzeti! In danes gremo v rubriki Malček drugače naravnost v srce odraslih skrbi. K bankomatu. Kako deluje? To smo vprašali tretješolce z OŠ Tabor I iz Maribora.

Tokrat se odpravljamo na kraj, ki v nas lahko vzbuja nekoliko nelagoden občutek … Govorimo o domovih za starejše občane. Odrasli jih pogosto povezujemo s staranjem in koncem, otroci pa v njih povsem neobremenjeno vidijo vse drugo. Recimo kraje polne zanimivih predmetov. Danes z nami modrujejo tretješolci z OŠ Bežigrad.

Ko ste v avtomobilu sami, je jasno, da se vrti glasba ali vsebina po vašem okusu. V kolikor v potovalno enačbo dodate enega ali več sopotnikov, pa se lahko izbor zvočnega ambienta precej zaplete. Ali naj ima pri izbiri postale ali vsebine res prednost voznik? Ali pa se je o tem vseeno treba pogovarjati? Morda celo določiti razmerja, kdo, kdaj in koliko?

V luči nedeljskega referenduma in vseh javnomnenjskih anket, ki so v začetku tedna pricurljale na plano, smo tokrat v oddaji Malček drugače malce politični. Treješolci z mariborske osnovne šole Tabor I so razmišljali, kaj bi se zgodilo, če odrasli nikoli več ne bi šli volit.

Vas je letošnji sneg presenetil? Kaj pa Agencijo za okolje, ki pripravlja vremenske napovedi? Katere tehnologije uporabljajo in kako se razlikujejo od vseprisotnih in popularnih aplikacij na telefonu? Kako odgovarjajo tistim, ki jih jezijo netočne napovedi, in ali lahko za konec tedna obljubijo pravo belo zimo? Odgovarja Matija Klančar z ARSA.

Nekega dne mimogrede opazite, da vaš najstnik posluša glasbo, ki se vam zdi nekvalitetna. Sprva zmedenost, saj ste ga še pred nekaj leti vztrajno vozili v glasbeno šolo, pri tem pa v avtu vrteli le najbolj prefinjen izbor skladb, nato pa dilema: kako se lotiti pogovora o tem, zakaj je neka glasba kvalitetna, druga pa spet ne? Je sploh vredno načeti to temo?

Vikend je že tako blizu, da se ga lahko skoraj dotaknemo, nikar pa preveč ne razmišljajte o tem, kaj pride po njem. Katastrofa ... ponedeljek. Tretješolci z OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani so nam razložili, zakaj je ponedeljek za odrasle tako težek dan.

Odbito jutro je namenjeno poslušalcem, uporabnikom tehnologije. Tokrat iščemo pomankljivosti, zanimivosti in bizarnosti Googlovih zemljevidov. Od lokacij, ki so postale turistične znamenitosti, do nesmiselnih poti, ker se korporacija ne odziva na urejene, manj znane ceste. Z izkušnjami sodelujejo poslušalci Alen, Blaž in Neža.

Odraslim se pritisk dvigne takoj, ko slišimo besede sestanek, koledar, načrt, evalvacija, projekt. Zato sprašujemo malčke z OŠ Ledina, ki ne vedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, kaj mislijo, da odrasli počnemo na službenih sestankih. Kaj tako vneto pišemo? Kakšno bi bilo omizje, če bi za njim sedeli otroci?

Kdor čaka, dočaka. Ampak: 7 je magično število, zato pričakujte še nekaj neimenovanih.