Kmečki Podcast

Skupna kmetijska politika in ekološko kmetijstvo danes vse bolj prepletata odnose med naravo, kmetom in potrošnikom. Kakšne izzive in priložnosti to prinaša v praksi – še posebej v slovenskem mlekarstvu?Intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 je v okviru Skupne kmetijske politike namenjena spodbujanju kmetijskih gospodarstev k izvajanju naravi prijaznega načina kmetovanja. S tem prispeva k varovanju okolja, ohranjanju naravnih virov ter trajnostni pridelavi kakovostne hrane. V današnjem podkastu odpiramo vprašanja izzivov in priložnosti ekološkega kmetovanja ter mlekarstva v Sloveniji. Tokrat smo na Ekološki kmetiji Kukenberger, kjer se že štiri generacije trudijo živeti in delati v sožitju z naravo. Toni Kukenberger je kmetijo prevzel od starega očeta in jo usmeril v ekološko, pri čemer danes pridelujejo in predelujejo seneno A2 mleko najvišje kakovosti.Njegova kmetija hkrati ponazarja, kako lahko sodobni evropski okvirji, predvsem Skupna kmetijska politika 2023–2027, skupaj z ukrepom IRP 19 Ekološko kmetijstvo in drugimi, podpirajo preusmeritev ter spodbujajo razvoj dodane vrednosti. Toni namreč ne ostaja zgolj pri prireji mleka, temveč ga z lastno predelavo v sire, jogurte in maslo nadgrajuje v celovite izdelke, s čimer krepi tudi ekonomsko stabilnost kmetije.Prav ta usmeritev mu omogoča nekoliko več neodvisnosti od nihanj tržne cene surovega mleka, čeprav ostaja vpet v širši kontekst slovenskega ekološkega mlekarstva. Ob tem pa njegovo delo zaznamujejo tudi zelo človeški izzivi, kot so organizacija časa, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter soočanje s sistemskimi omejitvami, s katerimi se srečujejo številne manjše kmetije v Sloveniji.V današnjem pogovoru bomo tako raziskovali prirejo ekološkega mleka, pomen in potencial lastne predelave, osebne in kmetijske izzive, vlogo ukrepov Skupne kmetijske politike 2023–2027 ter pogled v prihodnost slovenskega ekološkega mlekarstva.Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Skupna kmetijska politika (SKP 2023-2027) Evropske unije oblikuje prostor, v katerem delujejo evropske kmetije – z ukrepi, spodbudami in pravili, ki vse bolj poudarjajo trajnost, varovanje okolja in pridelavo kakovostne hrane. Eden ključnih stebrov nove SKP je prav ekološko kmetijstvo, ki naj bi povezovalo naravo, kmeta in potrošnika. Te cilje bomo pogledali skozi zelo konkretno zgodbo – zgodbo Ekološke kmetije Nabernik, ki leži na pretežno ravninski legi pod Krvavcem. Kmetija obsega približno 3 hektarje njivskih in travniških površin ter 2 hektarja gozda in že več generacij temelji na spoštljivem odnosu do vsega živega.Z nami je Vida Urbanček Kešnar, ekološka kmetica, ki nadaljuje tradicijo staršev in jo nadgrajuje z uradnim EKO certifikatom, v katerega je kmetija vstopila leta 2015 – predvsem na pobudo zvestih kupcev, saj je bilo že prej jasno, da se na kmetiji dela po ekoloških smernicah. Na kmetiji ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, delo je pretežno ročno, pri okopavanju pa jim je včasih pomagal tudi konj. Pri varstvu in dognojevanju rastlin uporabljajo lastne zeliščne pripravke, setev in spravilo pa usklajujejo z biodinamičnim koledarjem. Redijo krave, teličke, prašiče in kunce ter s tem zagotavljajo lasten krogotok hranil. Njihovo poslanstvo je poštenost do kupca – zelenjavo ponujajo sproti, svežo, glede na letni čas in možnosti naravnega skladiščenja, prodaja pa temelji na neposrednem stiku, osebnih poznanstvih in zaupanju, ki pogosto preraste v prijateljstvo. V današnjem pogovoru bomo začeli pri Skupni kmetijski politiki (SKP 2023-2027), nadaljevali z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo, ter se poglobili v Vidino izkušnjo prehoda kmetije iz konvencionalnega v ekološko pridelavo in v vsakdan ekološkega kmeta danes.VABLJENKI K POSLUŠANJU. Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Sporazum Mercosur odpira evropski trg velikim količinam poceni južnoameriške hrane, hkrati pa uničuje lokalno kmetijstvo, evropske in zlasti tudi slovenske kmetije. V Bruslju sporazum predstavljajo kot strateško zmago in obljubljajo milijarde pomoči za načrtno žrtvovanje prehranske varnosti. Evropski standardi za zdravje, okolje in podnebje veljajo le za domače kmete, uvoz pa se brez težav sprejema, kljub tveganjem za zdravje in uničevanju Amazonskega pragozda.Hrana ni prestiž, temveč temelj suverenosti. Brez zaščite kmetov država izgublja nadzor nad oskrbo s hrano. Slovenija, kot majhna država z razdrobljenim kmetijstvom, bo med prvimi žrtvami sporazuma, zato bi morala braniti svoje kmete in lokalno pridelano hrano, namesto da tiho pristaja na tuje interese.VABLJENI K POSLUŠANJU. Razmišlja: Klara Lovenjak

Boštjan Slemenšek iz Vojnika ni le kmet, ampak glas družinskih kmetij, ki jih s strastjo zastopa in brani. Na svoji ekološki turistični kmetiji združuje prakso in dolgoletne izkušnje, hkrati pa kot vodja Združenja slovenske kmečke iniciative glasno opozarja: »Če uvožena hrana ne dosega naših standardov, nima kaj iskati na naših policah! Kmetje pogosto nimamo ustrezne podpore države, a ne moremo biti odvisni od uvoza – sami moramo poskrbeti za svojo hrano in prihodnost podeželja.«V pogovoru se mu je pridružila tudi žena Tjaša, skupaj pa sta delila, kako pomembna je zaščita kmetijskih zemljišč, pravična cenovna politika in razvoj družinskih kmetij. Strogo nasprotujeta sporazumu Mercosur: »Ne bomo dopustili uvoza hrane s pesticidi, hormoni in antibiotiki, ki so pri nas prepovedani, saj naše zdravje ni naprodaj!«Boštjanova filozofija in načela, ki jih zagovarja za slovensko podeželje, lahko poslušate v spodnjem pogovoru – kmalu pa bo v časopisu Kmečki glas sledil še njegov zapis.Gostiteljica pogovora: Klara LOVENJAK

Danes govorimo o biotičnem varstvu rastlin (BVR), ki ga z različnimi ukrepi podpira tudi Skupna kmetijska politika 2023–2027 (SKP). Gre za trajnostni pristop kmetovanja, ki škodljivce nadzoruje z naravnimi sovražniki in mikroorganizmi ter zmanjšuje uporabo pesticidov.Pogledali bomo, kako se biotično varstvo rastlin uresničuje v Sloveniji in kako ga podpira Skupna kmetijska politika 2023–2027 (SKP). Dotaknili se bomo praktičnih vidikov – od ukrepov na poljih, v sadovnjakih in vinogradih, do možnosti finančne podpore prek ukrepa IRP27, v katerega je vključenih predvsem veliko ekoloških kmetov – ter izzivov, s katerimi se srečujejo pri prehodu na trajnostne metode varstva rastlin.V tej epizodi bomo delili tudi konkretne primere dobrih praks, predstavili izkušnje slovenskih kmetij ter razpravljali o tem, kako ta pristop kmetovanja prispeva k zdravju rastlin in kakovosti pridelkov. Poleg tega bomo pogledali, katere tehnologije, sistemi spremljanja škodljivcev in podporni ukrepi iz SKP najbolj pomagajo pri uspešni uvedbi biotičnega varstva rastlin.Da o tem izvemo še kaj več, bo naš današnji gost strokovnjak za biotično varstvo rastlin, ki bo delil svoje izkušnje in praktične nasvete za kmete. Z nami je Primož Žigon, z Oddelka za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.Hvala, da ste poslušali današnjo epizodo o biotičnem varstvu rastlin in možnostih, ki jih prinaša SKP 2023–2027. Upamo, da so vam praktični nasveti in izkušnje našega gosta pomagali razumeti, kako biotično varstvo rastlin lahko prispeva k bolj trajnostni in učinkoviti pridelavi hrane. Hvala za vašo pozornost. Ostanite z nami tudi v prihodnje.Gostiteljica: Klara LOVENJAK

O POTENCIALU IN PRIHODNOSTI TE IZJEMNE RASTLINEV tokratni epizodi podkasta gostimo dr. Jureta Zekiča, avtorja knjige Konoplja – rastlina preteklosti in prihodnosti. Doktoriral je s področja raziskav konoplje, je soavtor več znanstvenih člankov na to temo ter tudi patenta za povečanje vodotopnosti kanabinoidov. K pisanju knjige ga je spodbudila raznolika uporabnost konoplje, njen pogosto neupravičeno slab sloves in priložnosti, ki jih ta rastlina skriva. Prepričan je, da mora biti znanost blizu ljudem in predstavljena na razumljiv, dostopen način.V pogovoru razmišljava o tem, zakaj je konoplja hkrati starodavna in sodobna rastlina, od njene bogate zgodovine in mitov, ki jo spremljajo, do znanstvenih dejstev, prehranskih in industrijskih potencialov ter družbenih predsodkov, ki se še vedno razraščajo okoli nje. Jure pojasni razliko med THC in CBD, razkrije, zakaj je konoplja nekoč veljala za strateško surovino, in predstavi svoj patent, ki izboljšuje vodotopnost kanabinoidov. Pogovor zaključiva z vprašanjem, zakaj je konoplja rastlina prihodnosti in kako lahko prispeva k trajnostnemu razvoju.Prisluhnite pogovoru brez predsodkov in odkrijte, kako pomembno vlogo ima ta večplastna rastlina v našem vsakdanjem življenju.Vabljeni k poslušanju.Gostiteljica: Karmen Gostinčar 

V tokratnem podkastu gostimo ddr. Ano Vovk, redno profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru. Ana je doktorirala iz fizične geografije in varstva okolja, a njeno delo sega daleč preko akademskih okvirov. Je ustvarjalka Učnega poligona za samooskrbo Dole, inovativnega projekta, ki raziskuje in prikazuje naravi prijazne prakse kmetijstva – projekt, ki je prejel nacionalno nagrado kot en najboljših učnih poti v Sloveniji.Ana verjame v moč človeka, da se poveže z naravo, in to filozofijo prenaša tudi v svoje predavanje agroekologije ter v delo v Mednarodnem centru za ekoremediacije. Njena strast do okoljske vzgoje in trajnostnih praks je letos avgusta dosegla velik odmev, ko je v Indiji prejela svetovno nagrado za okoljsko izobraževanje.Svoje delo osredotoča na trajnostno in naravi prijazno kmetijstvo, kar se odlično povezuje s skupno kmetijsko politiko (SKP) in konkretno z ukrepi za ekološko kmetijstvo, kot jih predvideva ukrep SKP IRP19. Skupna kmetijska politika, vključno s podporami, subvencijami in programi trajnostne pridelave, spodbuja zmanjšanje uporabe kemijskih gnojil in pesticidov, povečanje ekološke pridelave ter spodbujanje lokalne oskrbe in kratkih dobavnih verig. Ana na poligonu Dole te koncepte ne le prikazuje, ampak jih tudi konkretno demonstrira v praksi, kjer se znanost sreča z vsakodnevnim kmetijstvom.V današnji epizodi podkasta bomo raziskali, kako lahko znanost, praksa in ljubezen do narave sobivajo, ter spoznali, kako Ana navdihuje posameznike in skupnosti k trajnostnemu življenju. Posebno bomo izpostavili pomen ohranjanja rodovitnosti zemlje in skrbi za njihovo živost, kar je osnova trajnostnega kmetijstva in zdravja naših ekosistemov.VABLJENI K POSLUŠANJU.Gostiteljica: Klara LOVENJAKPri založbi Kmečki glas bo kmalu izšla knjiga Živa zemlja avtorice Ane Vovk, ki bo še globlje razkrila skrivnosti prsti, humusa in mikroorganizmov ter nas vse skupaj spodbudila k skrbi za naš dragoceni ekosistem.

Ko govorimo o podnebnih spremembah, se med najpogosteje omenjenimi »krivci« znajde tudi živinoreja. V zadnjih letih se je v javnosti utrdila podoba, da je pridelava hrane živalskega izvora eden največjih virov toplogrednih plinov. Kako natančne in poštene so te trditve? Kolikšen del resničnega vpliva dejansko pripada živinoreji, še posebej slovenski? In zakaj se zdi, da so kmetijstvo in kmetje vedno znova tarča kritik, ki pogosto temeljijo na poenostavljenih ali splošnih podatkih?V tem podkastu se v to problematiko poglabljamo z gostom, dr. Jožetom Verbičem, raziskovalcem na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Njegovo strokovno delo se osredotoča na prehrano živali, kakovost krme ter povezave med kmetijstvom in okoljem. Pogovarjala sva se o tem, kako nastajajo podatki o vplivu živinoreje na okolje, kako jih razumeti in kako pogosto jih napačno interpretiramo.Dr. Verbič opozarja, da se živinoreja pogosto znajde na zatožni klopi tudi zato, ker je poročanje o njenem vplivu na podnebne spremembe tendenciozno, ponekod celo zavajajoče. Težava je zlasti v tem, da se številke, ki veljajo za globalno raven, predvsem za velike, industrijske sisteme prireje živali, nekritično prenašajo na majhno, razdrobljeno in precej drugačno slovensko kmetijsko realnost. Po uradnih podatkih slovenska živinoreja prispeva le okoli 2,4 % vseh izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni, da je glede na svoj dejanski vpliv pogosto neupravičeno izpostavljena kot problem.Po izkušnjah s terena se slovenski kmetje dobro zavedajo izzivov, povezanih z izpusti. Toplogredne pline bi radi čim bolj zajeli in jih manj izločali v okolje. A tehnologije, ki to omogočajo, so trenutno še vedno precej drage. Koliko jim pri tem dejansko pomaga skupna kmetijska politika (SKP) ter kako daleč je z rešitvami naš strateški načrt?Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Danes v podkastu gostimo gospo Marijo Marinček, dolgoletno predsednico Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki je v slovenskem prostoru odigrala ključno vlogo pri razvoju in prepoznavnosti ekološkega kmetijstva. S svojim delom in vizijo je pomembno prispevala k razvoju in uveljavljanju ekološke pridelave pri nas. Njena prizadevanja za večjo prepoznavnost slovenskih ekoloških kmetov, za boljše pogoje dela in za večjo ozaveščenost potrošnikov, so pustila globok pečat v slovenskem kmetijskem prostoru.Njeno delo ni bilo pomembno le za kmete, ampak za vse, ki verjamemo v zdravo hrano in ohranjeno naravo.Slovensko ekološko kmetijstvo in Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije sta zelo povezana, saj SKP določa okvir, cilje in sredstva, ki jih države članice, vključno s Slovenijo, uporabljajo za razvoj svojega kmetijstva – tudi ekološkega.Z Marijo Marinček bova danes govorili o izzivih in priložnostih ekološkega kmetijstva, o podporah iz nove skupne kmetijske politike ter o tem, kaj vse je že uspelo in kaj nas še čaka. GOSTITELJICA: Klara Lovenjak

Tokratna gostja v našem podkastu, je dr. Marija Klopčič, ki prihaja z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je izjemno aktivna v strokovnih krogih. Je namreč strokovna vodja  za črno-belo pasmo goveda v Sloveniji. Sodeluje pri izvajanju rejskega programa za črno-belo govedo, ki zajema ocenjevanje živali, odbiro plemenskih živali, objavo in interpretacijo rezultatov ter organizacijo izobraževanj in razstav. Je strokovnjakinja za področje živalim in okolju prijazne namestitve govedi. Vodi številne evropske in nacionalne projekte na temo inovativnih rešitev v hlevih za krave molznice. Izjemno strokovnost in dobro poznavanje tega področja izkazujejo njene številne reference, med drugim je tudi nepogrešljivi del strokovne žirije pri izboru za Naj hlev. Naša gostja je hkrati zelo spoštovana in priljubljena med študenti zootehnike. Je mentorica številnim diplomskim delom na področju ureditve hlevov za krave molznic, njihove mlečnosti in plodnosti. Prisotna je na mednarodnih konferencah, seminarjih in sejmih, kjer si izmenjuje znanje z vodilnimi strokovnjaki ter vnaša nove zamisli in rešitve v vsakdanje prakse. Marija Klopčič je poznavalka novih tehnoloških rešitev, ki lahko prispevajo k povečanju produktivnosti, izboljšanju zdravja živali ter optimizaciji delovnih procesov v živinorejski dejavnosti. Danes bova govorili prav o tem. O novih tehnologijah v živinoreji, s poudarkom na digitalizaciji živinorejskih praks in njenem vplivu na učinkovitost ter dobrobit živali. Več o zanimivi temi in izkušnjah s terena izveste v  podkastu.GOSTITELJICA: Klara Lovenjak

V današnjem podkastu smo se pogovarjali o vlogi kmečkih žensk na kmetijah, njihovem položaju in ovirah ter izzivih s katerimi se srečujejo na kmetijah. Za sogovornico smo izbrali dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije – Ireno Ule, ki je kmetica, žena in mati, zaposlena na Biotehniški fakulteti. »Pri nas kar 35 odstotkov žensk na kmetijah nima lastnega dohodka, devet odstotkov jih nima niti transakcijskega računa. Še vedno so pogosto žrtve nasilja, med njimi je veliko osamljenosti in zdravstvenih težav. Velikokrat so preobremenjene, nekatere še vedno nimajo urejenega zdravstvenega ali socialnega zavarovanja,« je Uletova opozorila na skrb vzbujajoče podatke. »Ženske smo tiste, ki skrbimo za zdravje in vzgojo otrok, urejenost našega podeželja ter nenazadnje ohranjamo tudi kulturno dediščino, slovenski jezik, kulinariko in kulturo.Kmeticam se še vedno ne priznava prispevka h gospodinjstvu, kmetijstvu in širši skupnosti.« Država v okviru novega nacionalnega strateškega načrta SKP sicer podpira uravnoteženo zastopanost spolov in vključevanje kmetic v zagonske podpore s ciljno usmerjenim pristopom. Uletova pa opozarja: »Naj ne ostane le pri besedah.«Več o tej pomembni temi in izkušnjah kmečkih žensk pa lahko slišite v našem podkastu.Avtorica in voditeljica: Klara Lovenjak

Mateja Kopar, je magistrica agronomije in aktivna članica nadzornega odbora Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Je mlada prevzemnica domače kmetije v vasi Gabrje v sevniški občini, kjer redi piščance, nekaj rac ter govedo. V spomin na očeta, ki ga je izgubila v lanskem letu in malo zato, ker je še vedno Dolenjka po srcu, pa je obdržala tudi vinograd. Je veselo dekle, zaljubljeno v življenje na podeželju. Je dejavna gasilka, ki obvlada vožnjo s traktorjem ter delo s kmetijsko mehanizacijo. To ji predstavlja izziv tako kot vožnja z motorjem, ki ji predstavlja oddih in počitek od vsakodnevnega dela na kmetiji. Je dekle, ki ceni tradicijo, saj sta ji starša privzgojila delo in poštenje kot najvišji vrednoti. Sama pa se je naučila, da mora najti tudi čas za počitek, dopust in potovanja. Ni vedno lahko, še vedno obstajajo težki dnevi, a je treba najti pravo pot. Kot pravi sedaj nikomur ni lahko, ne kmetom in tistim zaposlenim v drugih panogah, povsod pa ostajajo največja težava slaba komunikacija in odnosi.Avtorica in voditeljica: Klara Lovenjak

Dr. Ožbalt Podpečan je vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.Je predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, izr. prof. na Veterinarski fakulteti, predavatelj na Biotehniški fakulteti – Oddelku za zootehniko ter diplomat Evropskega kolegija za zdravstveno varstvo prežvekovalcev.Z njim smo se pogovarjali o vlogi in nalogah Nacionalnega centra za dobrobit živali, dobrih rejskih praksah na slovenskih kmetijah ter o velikem napredku, ki je bil v relativno kratkem času storjen na tem področju. Pogovor je tekel tudi o naslavljanju dilem, ki so povezane z dobrobitjo živali ter izboljšavah, ki bodo v prihodnje izboljšale počutje rejnih živali v slovenskih rejah.Avtorica in voditeljica: Klara Lovenjak