Komentar tedna

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije. 

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.Komentar je pripravil Matej Cepin.

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom!Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

Aprila lani je časopis Delo objavil članek z naslovom Ko ulomki izgubijo smisel. Ali ulomki sploh lahko izgubijo smisel? Očitno lahko. Tako meni Mateja Peršolja, učiteljica matematike in strokovna voditeljica BeGrejt Inštituta. Na vprašanje kdaj in zakaj se to zgodi, odgovarja: Kaj je znanje računanja ulomkov v primerjavi s tem, ko učenci ne znajo sobivati, sodelovati ali reševati sporov? Kaj je znanje ulomkov v primerjavi s stiskami, s katerimi se mladi ukvarjajo doma ali s prijatelji – na primer, zaradi ločitve staršev, izključevanja med sošolkami ipd? Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

V dneh po letošnjih Binkoštih je izšla prva enciklika papeža Leona XIV. z naslovom Magnifica Humanis. Iz naslova je razvidno, da govori o veličini človeškosti in njenem ohranjanju v času umetne inteligence. Kaj enciklika sporoča kristjanu in Cerkvi, kaj sporoča svetu? Komentar je pripravil  sociolog dr. Igor Bahovec.

Preteklo soboto zvečer smo se s pietetno slovesnostjo spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Množica ljudi se je zbrala v Ljubljani, na Trgu republike, ter se tudi s prižganimi svečkami poklonila vsem umorjenim. Toda, če so bile svečke za prisotne znamenje upanja, da bodo mrtvi končno našli zadnji počitek v posvečeni zemlji in da jim bo vrnjeno dobro ime, pa so prav te iste svečke nekoga tako zelo razdražile, da se je v naslednjih dneh znašel nad njimi ter jih razmetal po trgu. Kakšna zmeda in stiska mora biti v človeku, da je sposoben takega dejanja …Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog. 

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Advent ni le čas veselja, je tudi čas pričakovanja. In za vsakogar od nas, ki želimo slediti Kristusu kot prinašalci luči, se mi zdijo na mestu vprašanja: »Kaj sploh pričakujem? Kaj me bo rešilo? Božičnica? Spomladanske volitve? Kateri od političnih ali civilnodružbenih voditeljev? Kaj čisto zares pričakujem? O čem si upam sanjati?«Škoda bi bilo, da bi šle te sanje mimo nas, ker se sami sebi ne bi zdeli dovolj vredni, da se nam zgodijo.Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek. 

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.