Radiosfera

Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Ti slepim sicer ne morejo povrniti vida, omogočijo pa jim varnejše in hitrejše gibanje po vsakdanjih poteh. Slepi s pasjo pomočjo postanejo tudi samostojnejši in samozavestnejši. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije bo ta dan (z nekoliko zamika) obeležila danes ob 10. uri z dogodkom v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Dogodek bo namenjen tudi ozaveščanju o vlogi psov vodnikov, o izkušnjah in izzivih, povezanih s to tematiko. O tem smo v Radiosferi govorili s Sabino Dermota, predstavnico uporabnikov psov vodičev v komisiji ZZZS za pse vodiče.

Praznik dela je za nami, težave povezane z delavskimi pravicami pa ostajajo. Med njimi je tudi problem plačne neenakosti, za katero si že stoletja dolgo prizadevamo, da bi bila odpravljena pa še vedno obstaja in seveda najbolj prizadene ženske, ki so za enako delo velikokrat plačane manj kot njihovi moški sodelavci. V nekaterih poklicih plačna vrzel sega celo do dvajset odstotkov. Več o razlogih in posledicah plačne neenakosti v Sloveniji je v tokratni Radiosferi spregovorila profesorica doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Jutri bo minilo 50 let od rušilnega potresa z močjo 6,5 stopnje po Richterju, ki je prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Posočje. V Furlaniji – Julijski krajini je umrlo skoraj 1.000 ljudi, več kot 2.400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile porušene. Majsko tresenje tal, ki mu je sledilo več sto popotresnih sunkov in septembra še potres z močjo 6,1 po Richterju, je spodbudilo tudi premike v skupnosti tam živečih Slovencev. Nas pa je obletnica spodbudila, da se odpravimo tja. V skupnem projektu Prvega programa in Radia Trst A, poimenovanem Mi smo tu!

Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.

Številne genske bolezni že znamo zdraviti, toda to ne velja za bolj kompleksne genske bolezni, ki so posledica zapletenih genskih okvar. Z Nobelovo nagrado ovenčana metoda crisper-cas, ki je sicer odprla povsem nove možnosti urejanja genov, ima namreč svoje omejitve. Odlično zmore prerezati genski zapis na točno določenem mestu, ne zmore pa tja prilepiti novih informacij. Tem nalogam so v naravi kos posebne vrste encimov, imenovane rekombinaze. Kako jih uporabiti za nove naloge, ki bi omogočale zdravljenje zapletenih bolezni, je v središču raziskav dr. Tine Lebar s Kemijskega inštituta.

Republika Namibija leži v jugozahodnem delu afriške celine. Na njenem jugu se nahaja Republika Južna Afrika, na vzhodu Bocvana, na severu Angola. Majhen del meje si na severovzhodu deli tudi z Zambijo, na njenem zahodu pa je Atlantski ocean. Država je samostojna od leta 1990, trenutno ima okvirno 3, 15 milijona prebivalcev. Velik del države pokriva najstarejša puščava na svetu – puščava Namib. Kar je tudi razlog, da je Namibija ene najredkeje poseljenih držav na svetu.

V tokratni Radiosferi bomo podrobneje predstavili aplikacijo Zenpre, ta nudi podporo osebam, ki se srečujejo z energetsko ali prevozno revščino. Namenjena je vsem, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev, pa tudi za vse zainteresirane posameznike, ki bi želeli nasvete za izboljšanje svojih navad na področju rabe energije in prevozov.

Izjemna zgodba našega rojaka - inovatorja in inženirja - Antona Banka.Morda boste tokrat prvič slišali, da veliko večino operacij sive mrene na svetu danes izvedejo po metodi slavnega ameriškega očesnega kirurga Charlesa Kelmana in slovenskega izumitelja ter inženirja Antona Banka. Naš slovenski rojak je namreč razvil tehnologijo, ki je omogočila prehod od velikih rezov do natančnih minimalno invazivnih operacij, ki so danes zlati standard pri zdravljenju sive mrene in bolezni mrežnice. Njegovi izumi – posebna naprava za tako imenovano fakoemulzifikacijo in še nekateri drugi instrumenti – vsako leto pomagajo milijonom ljudi po vsem svetu do boljšega vida. Njegova zapuščina je zdaj na ogled na Očesni kliniki v Ljubljani in shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici. Radiosfera: zgodba o slovenskem inženirju in izumitelju, ki se je s svojim pionirskim delom zapisal v zgodovino svetovne medicine. Sogovornika: sin Antona Banka William Banko in očesni kirurg prof. dr. Marko Hawlina. Foto: Anton Banko in njegov aparat, razstavljen v vitrini v drugem nadstropju Očesne klinike v Ljubljani/ UKC Ljubljana in Prvi   

Jutri praznujemo mednarodni dan Romov, zato bomo tokratno Radiosfero namenili prav temu dnevu. 8. april je za Rome po svetu pomemben dan, saj je namenjen praznovanju romske kulture, jezika in identitete ter ozaveščanju o zgodovini in izzivih, s katerimi se Romi še vedno soočajo. Ta dan je bil izbral v spomin na prvi svetovni kongres leta 1971 v Londonu, na katerem so Romi iz različnih držav prvič skupaj razpravljali o svojih pravicah, sobivanju in skupni prihodnosti. Na prvem kongresu so se pogovarjali tudi o simbolih, izbrali so svojo zastavo, tudi himno, ki še danes predstavljata enotnost in ponos romskega naroda. Preverjamo, kaj o mednarodnem dnevu Romov menijo mlade Rominje in česa si želijo. Odgovore prinaša Sandi Horvat.

Rezultati parlamentarnih volitev med drugim kažejo, da je izvoljenih manj žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Po zadnjih informacijah bo v državnem zboru sedelo 33 žensk in 55 moških. O tem zakaj je prišlo do koraka nazaj v kontekstu enakosti spolov in zakaj nas kljub predpisanim spolnim kvotah še vedno večinsko zastopajo moški, smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Z nami sta bila sociologinja profesorica dr. Milica Antić Gaber in raziskovalec z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jure Skubic. Pred mikrofon ju je povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.

Združene države Mikronezije so otoška država v zahodnem Tihem oceanu, ki združuje več kot 600 otokov na območju Oceanije. Leži med Filipini na zahodu, Papuo Novo Gvinejo in Melanezijo na jugu ter Polinezijo na jugovzhodu ter vzhodu. Gre za velikansko območje, ki ga v večini zapolnjuje morje. Glavno mesto se imenuje Palikir, uradni jezik je angleščina, uradna valuta ameriški dolar.

Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.

Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.»Tudi intenzivno veselje ali ljubezen lahko zlomita srce. Res pa je, da se pri pozitivnih čustvih sproščajo hormoni, ki nas pred tem obvarujejo. Tako da ne odsvetujem, da bi se zaljubili,« pravi kardiolog dr. David Žižek iz Kliničnega centra v Ljubljani. Več v Radiosferi. Foto: dr. David Žižek/ Prvi

Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. "Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite!

Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.Hormoni so v našem telesu zelo pomembni, saj omogočajo komunikacijo med celicami in uravnavajo celo paleto procesov. Njihove specifične lastnosti so raziskovalci zdaj izkoristili pri razvoju posebnih stikala za regulacijo genov. Kako jim je to uspelo in kakšne so prednosti hormonskih genskih stikal, sta v Radiosferi razložila dr. Erik Rihtar in dr. Tina Fink, vodilna avtorja raziskave, ki so jo opravili na odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, objavljena pa je bila v znanstveni reviji Nature Communications.

Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.

V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.

Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.

Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.Magnetna resonanca je preiskava, ki jo mnogi poznajo – o njej pa vemo presenetljivo malo. Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so nedavno dobili nov, najsodobnejši magnetnoresonančni aparat. Tako velik in težak, da so morali ob montaži dobesedno porušiti del stene. Kaj nova naprava pomeni za diagnostiko epilepsije, možganskih tumorjev in Alzheimerjeve bolezni v Radiosferi pojasni nevrologinja prof. dr. Katarina Šurlan Popović. Foto: UKC Ljubljana

V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.

Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.

V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.

V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.

Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.Svoje umetnine je leta 2019 razstavil v Ljubljani v galeriji Družina v okviru Koroških kulturnih dnevov. Aprila letos pa bo imel v Vili Ernsta Fuchsa na Dunaju, znani tudi kot Vila Otta Wagnerja, svojo veliko razstavo, za katero pravi, da je najpomembnejša doslej. Kako je prišlo do razstave v znameniti vili še bolj znamenitega avstrijskega umetnika, ki je med drugim prijateljeval s Sartrom ? Kako bo Izidor Stern povezal porcelan z deli tega vsestranskega umetnika in arhitekta pa tudi, ali bo mogoče na otvoritvi razstave igrala rock skupina Bališ, pri kateri naš sogovornik od začetka igra bas kitaro? Prisluhnite! Foto (lastni arhiv): Umetnik Izidor Stern se pripravlja na razstavo 

Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.

Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.

Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.

Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.

Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.Gostja v tokratni Radiosferi je kvantna fizičarka dr. Lara Ulčakar s FMF UL in IJS, ki se raziskovalno posveča še zlasti prepletanju fotonov za varno kvantno komunikacijo. Ta bo ključna, ko bo kvantni računalnik nekega dne kos obstoječim načinom šifriranja digitalnih podatkov.

Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi. Kot vrsta njenih predhodnikov se je odločila za študij v Ljubljani in doživela šok, ko je prišla v glavno mesto matične države. Zakaj? Se je kdaj spraševala o lastni identiteti? Kakšne so perspektive mladih rojakinj in rojakov v Furlaniji - Julijski krajini pa tudi, kako se soočajo s spremenjenimi razmerami tudi znotraj same narodne skupnosti? Prisluhnite povzetku pogovora z Lucijo Tavčar ali celotnemu pogovoru, v katerem med drugim primerja Slovenijo in Italijo na področju socialne varnosti in izobraževalnega sistema. 

V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.

Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.

V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino. Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo

Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.

Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje.

Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.»Z veseljem pridem,« je na povabilo v tokratno jutranjo Radiosfero odgovorila diplomirana delovna terapevtka Katarina Galof. Doktorica znanosti in predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani je predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije. Delovni terapevti in terapevtke tistim, ki se soočajo z boleznijo, poškodbo ali drugimi življenjskimi okoliščinami strokovno pomagajo do bolj aktivnega, varnejšega, samostojnejšega in zadovoljnega vsakdana. Doc. dr. Katarina Galof izpostavlja lepe in težke plati svojega poklica, dotakni se tudi vključevanja delovnih terapevtov v dolgotrajno oskrbo. Zbornica TUKAJ

V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.

V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.

Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.Kvantne tehnologije se omenja kot naslednjo veliko stvar v razvoju tehnologije. Kvantni računalniki, kvantni simulatorji, kvantni senzorji in še kaka uporaba principov kvantnega sveta v novih tehnologijah bodo omogočili marsikaj povsem novega, kar običajni računalniki ne zmorejo.Z njimi lahko recimo simuliramo, kako bi se utegnil odviti eden od hipotetičnih koncev našega vesolje, ki nosi nenavadno ime zlom lažnega vakuma. To med drugim raziskuje dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki nam je v Radiosferi pojasnil principe delovanja kvantnih računalnikov in kaj je tisto, kar jim daje tako presenetljive zmogljivosti.

S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.

Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.

Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.

Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.

V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.