Spetek

Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo. Posebna stavkovna izdaja Spetka v ponedeljek. Mihi, Sašo in Ksenja o tem, zakaj RTV stavkaMihi s Sašem Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj RTV stavka.

Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba? Miha Šalehar je tokrat gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi. Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Miha Šalehar se v času olimpijskega dogajanja v Tokiu pogovarja z nekdanjimi vrhunskimi športniki. Tokrat je gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi.

Miha Šalehar v času Olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika, ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.Peter Mankoč je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes - s 34 medaljami z velikih tekmovanj – najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.

Miha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?Prva gostja posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu je psihologinja Tanja KajtnaMiha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?

Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi. Spetek v sredo. Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi

Ksenja Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti.Ksenija Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti“Namesto rokovanja ne bi priporočala ‘komolčenja’ in česar koli z nogami. Ko se dva državnika srečata, naj se le pozdravita, prikimata.”

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal, ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače“Številni smo čutili, da tako ne more ostati, da se nekaj napoveduje. In zdaj se dogaja. To moramo uporabiti za širjenje zavesti, za nadaljnjo revolucijo. Mogoče nas bo to pozdravilo … Manjka nam izkušenj, elite ne marajo izobraženih ljudi. Vse elite vedo, da ne bodo več pri koritu, če se mi povežemo in začnemo sočustvovati.”

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Miha Šalehar je v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko le leta 1995 v cerkvi organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve trenutno odprte, a: “tako da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved.” Izidor Pečovnik - Dori je slovenski duhovnik, ki svoje poslanstvo opravlja v Berlinu. Pred veliko nočjo o maši v obdobju koronavirusa, papežu, hudiču in modni reviji, ki ga je "poslala" v Nemčijo“V Berlinu imam veliko dvorano, v kateri sta dve veliki disko krogli.” Miha Šalehar je na velikonočni četrtek v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko je leta 1995 v cerkvi v Šentrupertu organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve sicer odprte, a “tako, da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved”. Dori je zadovoljen z delom papeža Frančiška: “Če ocenim papeževo delo, je izjemno. V Nemčiji je zelo priljubljen. Tudi v medijih. Tam dobi veliko prostora, veliko več kot lokalne cerkve.” “Ne verjamem v hudiča, verjamem pa v hudobne ljudi.” *Intervju je posebna izdaja Spetka v četrtek. Ker koronavirus.

Zadnji Spetek posebne zimske edicije je gostil zanimivega vlogerja in influencerja Martina Goloba iz Srednje vasi pri Bohinju. Mladi mož je profesionalni župnik, zaljubljen pa je v staro lado nivo, katere hladilni sistem in tesnila na glavi uporablja kot metaforo za partnerske odnose.Zadnji gost posebne zimske edicije Spetka je Martin Golob, vloger, influencer in župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob je 32-letni duhovnik. Svojo  kariero je začel v Šmartnem pri Litiji, danes pa službuje v Srednji vasi v Bohinju. Pravi, da je postal popularen zaradi medijev, ki so ga odkrili kot vlogerja, opravil je že več kot 50 intervjujev za različne medije. Ko se je odločil, kaj naj vloga, se je najprej spraševal, kaj naj bo njegova tematika. “Otrok ne morem snemati, prav tako ne pogrebov. Potem pa me je za temo, da naj vlogam o svojem delu, spodbudil oče, ki je kmet in me je ves čas spraševal, kaj župniki sploh delamo in kako smo konec dneva utrujeni,” pojasnjuje. “Kot duhovnik sem duhovnik za vse in v moji cerkvi pridigam levim in desnim, mene ne zanima, v kateri stranki je nekdo.” “Mislim, da ima bog res smisel za humor. Ustvaril je mene.”

Tokrat se nam je v Spetku pridružila mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka Edvina Dedić; dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanju. O svetu, šoli, vplivnicah, lajkih in Greti z gostiteljem Miho Šaleharjem. Edvina Dedić je dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanjuEdvina Dedić je sedemnajstletna dijakinja Srednje upravno administrativne šole v Ljubljani in je aktivna predstavnica svoje generacije, ki verjame, da bodo mladi priložnosti, ki jih bodo dobili, z veseljem sprejeli. Mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka pa klub temu da v Sloveniji živi že skoraj deset let, še vedno ni državljanka Republike Slovenije. S starši se je v 4. razredu osnovne šole v Domžale preselila iz Bosne in Hercegovine, saj je oče tu dobil službo in je želel, da se čim prej združi nazaj s svojo družino. Pravi, da je Slovenija njen dom, saj ji je dala veliko več kot Bosna. “Svet, kjer ti pamet nekoga obsojaš zgolj na podlagi njegovih let, je napačen svet.”  Kakšen svet si želi čez 20 let? “Svet, v katerem naredimo otroški parlament in povabimo politike, da nas pridejo poslušat in nas oni res poslušajo.”  “Vsak človek v kateri koli družbi ima moč, da pove svoje mnenje in zagovarja to, v kar verjame.”

Spetekova gostja je Kukla Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov. Spetkova gostja je bila КУКЛА Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov Kukla Kesherović, za prijatelje Katarina Rešek, je slovenska glasbena ustvarjalka slovensko-makedonsko-vlaškega korenin. In koliko ima v njej Slovenke? “O tem se veliko sprašujem. Veliko bolj resonira moja makedonska in vlaška plat.” “Mene ni strah, da bi izgubila del sebe, če bom šla na gasilsko veselico ali pa na neko čefurjado.” – Kukla Kesherović In kje je po njenem mnenju mesto žensk v novodobni pop kulturi? “Na prestolu. V studiih. Na vodilnih mestih. Tam, kjer so tudi moški.”

Preden zima in nanjo vezana športna praksa dokončno izumreta, gre Spetek v smučarske vode. Štefan Hadalin zase pravi, da je trmast in glasen; radijska športnoobveščevalna služba dodaja, da je največji filozof v karavani. Z Descartesom smo ga soočili “spet čez pet”.Spetkov gost Štefan Hadalin je največji filozof v smučarski karavani, ki zase pravi da je trmast in glasenTrmast in glasen, dobitnik kombinacijske srebrne medalje z lanskega svetovnega prvenstva na Švedskem. Štefan Hadalin pravi, da recepte ali formule, kako postati dober športnik, ni, a vseeno je dobro, da si vsaj malo fanatik: “Imam srečo, da v mojem športu ni vse samo stvar talenta in dobrih fizičnih predizpozicij, ampak se da iz marsikoga narediti dobrega tekmovalca.” “Vedno sem se boril za to, kar sem dosegel. Vedno sem bil vztrajen in nepopustljiv na svoji poti. Danes sem še vedno isti in tisti, ki so okoli mene, lahko potrdijo, da z menoj ni lahko delati.” – Štefan Hadalin Med svoje smučarske vzornike uvršča Ivico Kostelića in Roka Petrovića, sicer pa se je z bratoma v mlajših letih navduševal na hip hop glasbo, v domači sobi so imeli na steni posterje iz revije Pil, na njih so bili glasbeniki kot sta 50 cent in Eminem. Pravi, da od glasbe posluša vse, razen punka in metala, ker se v te dve glasbeni zvrsti ni nikoli poglabljal.

Slovenski župan je vsled tradicije temnih zgledov besedna zveza, ki vsebuje vsaj tak odstotek nespodobne provizije kot slovenski politik. Pa vendarle se najdejo izjeme, ki obetajo drugačno prihodnost. Najmlajšemu županu očetnjave je ime Rok Roblek, občanke Preddvora pa pravijo, da je iz popolnoma drugačnega testa. Miha Šalehar preverja, ali je res fant od fare. Najmlajšemu slovenskemu županu je ime Rok Roblek, občanke Preddvora pa pravijo, da je iz popolnoma drugačnega testa kot drugi Trideset let šteje najmlajši slovenski župan, ki je pred dvema letoma stopil na čelo občine, ki se po površni uvršča na 81., po številu prebivalcev pa na 140. mesto. Prihaja iz kmečke družine, v svojih študentskih letih pa je vodil tudi Zvezo podeželske mladine Slovenije, kot osebo ga naj bi najbolj izoblikovalo prav prostovoljstvo, čeprav je bilo prav slednje doma večkrat predmet spora, saj mu je tako ostajalo manj časa za pomoč doma. In čeprav je poklicni župan, še vedno dela tudi na domači kmetiji, na telefonu ima celo aplikacijo, s katero lahko kadarkoli preveri stanje v domačih hlevih. “V osnovi letni čas narekuje tok življenja. Od zime do zime. Spomladi se začnejo neke aktivnosti, jeseni je žetev, ki je rezultat dela. Vse aktivnosti, ki se na vasi dogajajo, so tempirane na posamezni letni čas.” – Rok Roblek opisuje, kako je na podeželju (še) vedno vse odvisno od dela leta “Biti kmet” s seboj še vedno nosi negativno konotacijo: “Sem mnenja, da smo to besedo izrabili sami, ne samo nekmetje, ampak tudi kmetje. To je bila najbolj prikladna beseda, ko si želel koga ozmerjati. Se pa trend dobro popravlja.” “Danes vse centraliziramo, nihče se ne ukvarja z aktivno politiko razvoja podeželskih območij kot interdisciplinarnega procesa. Če to znamo omogočiti, bomo imeli razvito podeželje in imeli bomo tudi turizem.” 

Spetek je šel tokrat po sledi mode. Zakaj hipsterjem ni nerodno, ker so videti popolnoma enaki? Kdo je izumil trend golih gležnjev? Zakaj smo pripravljeni nase navleči največje traparije, samo zato, ker so pač modne? O gležnjih, trenirkah, tedenski modi in maorskih tatujih se je Mihi pogovoril s strokovnjakinjo za kulturo oblačenja Leo Pisani. Spetkova gostja je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja“Mene zanima obleka. Kaj želi nekdo povedati z obleko, ne gleda na to, če je obleka trendovska. Motijo me vprašanja, kaj je letos moderno. Moderno je vse, kar ti pristoji. Moda je demokratična, izbereš lahko vse, kar si želiš.” – Lea Pisani pojasnjuje, da področje njenega dela ni moda, temveč obleka Lea Pisani je avtorica uniform ljubljanskih mestnih redarjev: “Moja želja je, da dobijo oblačila, ki so ustrezne velikosti, ki so kakovostna. Uniforma je obleka vloge. Veliko se je potrebno ukvarjati z malenkostmi.” Socialna funkcija obleke izhaja že iz začetkov človeštva, saj so se že najbolj primitivna plemena dekorirala zaradi različnih priložnosti. Zanimivo je, da so vodje vedno imeli občutek, da morajo biti oblečeni drugače kot ostali. “Moškim na ženskah niso všeč balerinke, ker ne delujejo ženstveno.” 

Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne. Oktanski pomenek s kultnim vlogerjem, avtomobilističnim novinarjem in vplivnežem Cirilom KomotarjemKer je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, zato je tokrat na oktanski pomenek povabil Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne. “Avto je veliko več kot tista stvar med levim in desnim ogledalom. Ne samo, da avto reže kruh marsikateri slovenski družini, jaz avte jemljem zelo čustveno, pa ne samo Ferrarije in Rolls-Royce. Tudi Alfe in Lancie.” – Ciril Komotar o odnosu človeka do njegovega avtomobila Slovenija je kot avtomobilska država odrasla šele pred nekaj leti, zato na avtomobile gledamo drugače kot Nemci, Belgijci ali Francozi. Zato nam avto toliko pomeni in ga še ne dojemamo kot prevozno sredstvo. Kaj bo z avtomobili v prihodnosti, bodo šli v zrak? “Avtomobili gredo lahko v zrak že kar nekaj časa, ampak to so zelo drage rešitve. Veliko prostora imamo še pri optimizaciji prometa v takšni obliki, kot je. Da ne govorimo o sami infrastrukturi, ampak tudi o avtomobilih. Ko bodo avtomobili čez deset, petnajst let vozili povsem sami, bo promet postal bolj učinkovit.”  “Imamo pet stopenj avtonomne mobilnosti oz. vožnje. Mi smo v tem trenutku na tretji. To pomeni, da je vse, kar moraš narediti na avtocesti, je da držiš roko na volanu, avtomobil ti pa asistira, sam zavira, sam pospešuje, drži razdaljo za avtomobilom spredaj, v sili sam zavira. Konec koncev, če doživiš infarkt, zna avtomobil sam ustaviti in vključiti vse štiri utripalke in iti na stran. Avtomobili marsikaj zmorejo.” – Ciril Komotar o avtonomnosti avtomobilov

Tajno društvo Spetek, ki osvobaja petek, se po dveh božičih podtalnega delovanja spet vrača z imenitnimi posebneži in Latrinami, polnimi primerjalnega rumenoslovja. Če vas zanima, kdo je za Slavkom B. drugi v vrsti za plemiški naziv slovenski George Clooney, na kak način je v žlahti s Tarasom Birso in šoferjem ljubljanskega potniškega prometa Tonijem. Prvi gost nove sezone posebne zimske edicije Spetka je Sebastian Cavazza. Prvi gost posebne zimske edicije Spetka je igralec Sebastian CavazzaTajno društvo Spetek, ki osvobaja petek, se je po dveh božičih podtalnega delovanja vrnilo na radijske valove. Prvi gost posebne zimske edicije je bil slovenski George Clooney Sebastian Cavazza. “V izhodišču gre bolj za etiketiranje. Ljudje te morajo z nečim enačiti, ali me enačijo z očetom ali s Clooneyjem. Ljudje se tako počutijo bolj varne, če te lahko z nečim primerjajo.” – Sebastian Cavazza o poimenovanju slovenski George Clooney Ko se je odločal za študij, je kolebal med stomatologijo, Filozofsko fakulteto in AGRFT-jem. Pravi, da če ne bi sprejemnih izpitov na akademiji opravil v prvem poizkusu, ne bi postal igralec. “Če bi naše opise na IMDb primerjali z Američani in Srbi, bi posnel že več kot sto filmov, ker pri nas zabeleženih ni animiranih. Plani za naprej? Manj delat, več biti fraj in delati projekte, ki me veselijo.” Po letih delovanja v ilegali, se celica odpora proti petkovemu delu in mrežastim nogavicam, vrača na kraj zločina – @Val202 ! @maskartin in #Spetek in #latrina #Seba — Miha Šalehar (@toplovodar) January 17, 2020 Čas je za Spetek! Prvi gost @toplovodar v posebni zimski ediciji je Sebastian Cavazza. ?https://t.co/QS0QxgZbzj pic.twitter.com/mqg3zYbrjC — Val 202 (@Val202) January 17, 2020 Joj, kako božata tedva žametna glasova danes na @Val202 ? @toplovodar & Cavazza #spetek — Živa (@alivea) January 17, 2020 Evo, Cavazza se fajn sliši na @Val202 — zoran p (@p_zoran) January 17, 2020

Zadnji Spetek zime bo tradicionalno pobegnil v Planico, kjer bo na dnu dna, v samem podnu velikanke priznal velikansko zmoto. Kako je mogoče, da institucija, ki ljubi letenje in vse petke, s trinajstimi vred, v statistiko gostov še ni vpisala legende iz paralelnih časov, doktorja Frenka, ki se piše Petek. Spetek se je Petku opravičil v petek po peti. Zadnji petek zime je tradicionalno pobegnil v Planico, Spetek je Franci Petek!Kako je mogoče, da institucija, ki ljubi letenje in vse petke, s trinajstimi vred, v statistiko gostov še ni vpisala legende iz paralelnih časov, doktorja Frenka, ki se piše Petek? “Naloga vsakega živega bitja je, da je koristen. Jaz bi se slabo počutil, če bi bil v življenju samo svetovni prvak. Čas med tekmami sem izkoristil za študij.” – Franci Petek, tudi doktor geografije, pripovedovalec pravljic, vzgojitelj in bobnar

Prevozil je reli Dakar in priletel v Spetek - Simon Marčič.Na fakulteti za energetiko preučuje motorje z notranjim izgorevanjem, s kakršnimi tudi tekmuje. Doktoriral pa bo, glej ga zlomka, iz solarne energije. Čuden tič je Simon MarčičPred dobrim mesecem je končal reli Dakar. Tokrat celo ne da bi ga povozil Stephane Peterhansel: “To je drag štos, Dakar odpelješ za 30.000 evrov, z ekipo se cena poviša na 60.000 evrov. Žrtvoval sem tudi gate in šparal.” Pravi, da bi zunanji ekstremni športniki lahko dobili več pozornosti in prostora: “Tega, kje treniram, pa verjetno ne smem povedati. Velikokrat sem že bežal pred policisti.”

Ker je Spetek strasten uživalec Evrosonga, se ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi gostil nje, ki je na EMI dobila vse, kar se da: moža, dvakratno potovanje na Evrosong kot spremljevalna vokalistka, letos pa še solistično zlato kolajno.Ker je Spetek strasten uživalec Evrosonga, se ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi gostil nje, ki je na EMI dobila vse, kar se daLea Sirk je na EMI dobila vse, kar se da: moža, dvakratno potovanje na Evrosong kot spremljevalna vokalistka, letos pa še solistično zlato kolajno. “Pri meni so težko pritiski, ker sem jaz en velik pritisk drugim.” – Lea Sirk “10 let sem se obremenjevala s tem, zakaj nisem všeč ljudem. Zdaj mi je vseeno, ker imam dva otroka, družino ter rada delam glasbo.” #Spetek ? https://t.co/N2Rbg4nvKJ — ? Val 202 (@Val202) March 9, 2018

Kaj imajo skupnega idrijski ovinki, Johann Wolfgang von Goethe, dvokrpi ginko, rumeni motocikel in pozabljena denarnica? Vsi so nastopali v eni sami epizodi z Markom Hatlakom. Kljub psihedeličnemu videzu je nastala brez halucinogenov. Z njim ni bil še nikoli dolgcajt. Tudi spet čez pet ne.Pri Mihiju je bil Marko Hatlak. Z njim ni bil še nikol 'dolgcajt'Kaj imajo skupnega idrijski ovinki, Johann Wolfgang von Goethe, dvokrpi ginko, rumeni motocikel in pozabljena denarnica? Vsi so nastopali v eni sami epizodi z Markom Hatlakom. Kljub psihedeličnemu videzu je nastala brez halucinogenov. Z njim ni bil še nikoli dolgcajt. Tudi spet čez pet ne. “Glasba je bila vedno blizu mene, starša me nista takoj učila o njej, sam sem se učil. Preko rocka, funka, jazza … ko pa sem na harmoniki zaigral prvega Bacha, sem videl, da so to majhne orgle. Res občudujem ta inštrument.“ “Ej, Hatlak, Karla te pozdravlja,” pravi @toplovodar. M: “Karla?”@toplovodar: “Ja, Karla frizerka.” In se je spomnil … prisluhnite jima v #spetek https://t.co/G2iW3JWMsq pic.twitter.com/OyXoZuRBvN — ? Val 202 (@Val202) 2 March 2018

Spetek je gostil skrivnostnega gorskega zdravnika, o katerem se, čeprav ima pod pasom osupljive dosežke, premalo govori. Dr. Iztok Tomazin je stal na petih osemtisočakih, v Slovenijo je uvozil prosto plezanje, opravil je več poletov s padalom in zmajem, pleza po slapovih, turno smuča, kot specialist urgentne medicine je s helikopterjem rešil številna življenja, je pa tudi pesnik. Če niste imeli sreče, da bi ga v najbolj nemogočem vremenu srečali samega v kaki gori, ga spoznajte na varnem - v Spetku.

Slave Stojanović, človek s katerim ni šale, pa če je treba špilat fuzbal ali kitaro: “Kot nogometaš sem rad štrlel iz povprečja. Stgane kavbojke, kitara, to je bilo to!”Če vas zanima, kaj imata skupnega Jimi Hendrix in Diego Armando Maradona, poslušajte Slavišo Stojanovića v Spetku!Slave Stojanović, človek s katerim ni šale, pa če je treba špilat fuzbal ali kitaro: “Kot nogometaš sem rad štrlel iz povprečja. Stgane kavbojke, kitara, to je bilo to!” V diplomski nalogi je preučeval sociološki vidik nogometašev do družbe in vodil nogometni klub Crvena zvezda: “Kot trener si seveda želiš najvejčjih imen v nogometu, največjih klubov. Ampak ne vodiš le kluba, vodiš državni projekt. Najtežje je nekomu dopovedat, da ni najboljši. Težko vzpostavljaš avtoriteto v taki ekipi mladih nogometašev, a to je tvoja naloga!” “Zaradi vodenja slovenske nogometne reprezentance imam še danes knedl v grlu.”

Velik Spetek je pred nami, saj ga z obiskom počasti edini pravi globalni rockstar v zgodovini naše očetnjave. Na odrih celega sveta je lani stal sedeminpetdesetkrat. Ime mu je Jernej Šavel in je redno zaposlen v kolektivu, imenovanem Dubioza. O Despacitu, travi, jezovih na Muri in zvezdništvu po štiridesetem.Na odrih celega sveta je lani stal sedeminpetdesetkrat. Ime mu je Jernej Šavel in je redno zaposlen v kolektivu, imenovanem DubiozaVelik Spetek je pred nami, saj ga z obiskom počasti edini pravi globalni rockstar v zgodovini naše očetnjave. Na odrih celega sveta je lani stal sedeminpetdesetkrat. Ime mu je Jernej Šavel in je redno zaposlen v kolektivu, imenovanem Dubioza. O Despacitu, travi, jezovih na Muri in zvezdništvu po štiridesetem. “Jaz nisem hipi, jaz nisem altruist, jaz nisem prišel zato, da bi tam vsi bolje živeli.”

Preden ga iz Čakalnice pokličejo na oni svet, se zglasi še v Spetku. Ikonični pozitivec, profesor, penzionist in aktivni motorist Janez Hočevar – Rifle. Ali večni dobrovoljec odrskih desk in ekranov sploh zna bit zatežen, bo povedal spet čez pet. Janez Hočevar - Rifle je ikonični pozitivec, profesor, penzionist in aktivni motorist “Šele ko igranemu liku dodajaš neke druge nianse, ki jih iščeš v sebi, lahko govoriš o kreativnosti.” Preden ga iz Čakalnice pokličejo na oni svet, se zglasi še v Spetku. Ikonični pozitivec, profesor, penzionist in aktivni motorist Janez Hočevar – Rifle. Ali večni dobrovoljec odrskih desk in ekranov sploh zna bit zatežen, bo povedal spet čez pet. “Prime se me vsak vzdevek. Bil sem že Miha, Banana, Rifle. Slednje zato, ker sem nosil izključno rifle kavbojke. Drugih preprosto še ni bilo.”  

V Spetek je prišel Erik Valenčič, ki je na Bližnjem vzhodu in doma videl tudi tisto, česar si ne želimo videti. In nam to tudi povedal. Novinar, avtor dokumentarnih filmov in pisatelj, ki je pred kratkim izdal svoj drugi roman. Tako kot prvi se tudi ta bere kot priročnik za revolucijo. Kljub temu, da ne verjame vanjo, še manj pa v demokracijo.Pri Mihu se je ustavil Erik Valenčič - novinar, avtor dokumentarnih filmov in pisatelj, ki je pred kratkim izdal svoj drugi romanV Spetek je prišel Erik Valenčič, ki je na Bližnjem vzhodu in doma videl tudi tisto, česar si ne želimo videti. In nam to tudi povedal. Novinar, avtor dokumentarnih filmov in pisatelj, ki je pred kratkim izdal svoj drugi roman. Tako kot prvi se tudi ta bere kot priročnik za revolucijo. Kljub temu, da ne verjame vanjo, še manj pa v demokracijo. “V vojnah seveda vidiš srhljive stvari, tega v družbi ne moreš nadomestiti z anekdotami. Pa vseeno najdeš neverjetne zgodbe, ki odpirajo pivo.” Prepričan je, da je treba del sveta, ki je zapleten v vojne, razlagati. Takih razlag se mu zdi premalo. “Če ta svet pokrivaš leta in leta, normalen vsekakor ne moreš biti!” “Veliko je nepoznavanja in nestrokovnosti v medijih. Svetovne medijske agencije ponujajo ene in iste novice.”

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05). Andrej Šifrer, kantavtor, pravnik in ljubimec iz Stražišča pri Kranju je spregovoril spet čez petSpetek je povabil na zadnjo žurko leta. Če snega ni, naj bo vsaj ta bele barve. V goste je prišla zvezda sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih ter prve in druge dekade milenija, gospod Andrej Šifrer.

Je trenutno čuvaj praznine, ki pravi, da nima nobene smešne ankedote za povedat: "To je, kot bi se s fikusom pogovarjal." Je trenutno čuvaj praznine, ki pravi, da nima nobene smešne ankedote za povedat: "To je, kot bi se s fikusom pogovarjal" Je prahipster, prvi hipster v regiji: “Lahko bi mi rekli tudi Chuck Berry hipster. Dvoril sem gimnazijkam iz kulturološke smeri, ker so bile najlepše. One so hodile na razstave, brale so ezoterično literaturo.” “Mi smo bili prva generacija sarajevskega punka. Mistificirali smo naše prve ljubezni. Puncam so bili bolj zanimivi molčeči tipi, tipa Sean Penn.” Saša Lošić – Loša o Plavem Orkestru Prodali so 600.000 plošč prvega albuma: “Sprašujem se, kako se je to ustavilo na okrogli številki? Takrat so mi rekli, da se je neki kamion prevrnil in so zadnje plošče dol padle. Meni ni bila pomembna prodaja, želel sem si le kupiti glasbeni stolp Hitachi.”  Loša je za Mihija spesnil komad  document.createElement('video'); //val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/12/1280x720-2017-12-16-at-9.52am.mp4

Tokrat nas manir uči Šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. Mojstrica lepega vedenja že od leta 2000 skrbi, da domači in tuji državniški plemenjaki na rdečih preprogah ne izpadejo to, kar v resnici najbrž so.Tokrat nas manir uči Šefinja protokola Ksenija Benedetti, ki skrbi, da domači in tuji državniški plemenjaki na rdečih preprogah ne izpadejo to, kar v resnici najbrž soTokrat nas v Spetku manir uči Šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. Mojstrica lepega vedenja že od leta 2000 skrbi, da domači in tuji državniški plemenjaki na rdečih preprogah ne izpadejo to, kar v resnici najbrž so. Spet čez pet obdelamo vse: black tie afero, predsednika na SUP-u, Donaldove stiske rok, Vladimirjevo ježo tigra in še kaj. “Mi nismo protokolarni policisti, mi svetujemo, ko nas vprašajo. Nekateri so pri tem bolj uspešni, nekateri manj.” Ksenija Benedetti pravi, da je protokol delno ostalina aristokratskega obnašanja, danes pa predvsem pomeni dobro organizacijo. “Gre predvsem za spoštovanje. Denimo kraljici ne smeš kazati hrbta, zadnji iz delegacije hodi ritensko nazaj.” “Ni se treba vedno držati vseh pravil kot pijanec plota. Včasih je treba tudi kakšno prekršiti. Če vedno upoštevate vsa pravila, lahko izpadete tudi smešno.”

V Spetku debatirata Miha in mladi Nik Škrlec, igralec, voditelj oddaje Male sive celice in rekorder v naštevanju decimalk ludolfovega številaV Spetku debatirata Miha in mladi Nik Škrlec, igralec, voditelj oddaje Male sive celice in rekorder v naštevanju decimalk ludolfovega številaPrejšnjič so virusi preprečili, da bi si odgovorili na vprašanje, zakaj je ljudem lažje pokazati, koliko dvignejo na benču, kot priznati, da imajo visokosposobne in izurjene možgane. Tokrat sta zdrava oba! “Število pi recitiram 45 minut. Če šprintam, lahko zrecitiram tudi v pol ure. Od tega imam kup koristi, to je dobra vaja koncentracije in vaja asociacij. Gradim eno pot v tej moji palači spomina in tu se šele začne žur. Zgodbe v spominski palači morajo biti narejene po zakonitostih pomnjenja. Da si jaz stvari zapomnim. Asociacije morajo biti čudne, smešne, ogabne, erotične.” – Nik Škrlec o tem, kako si je zapomnil 3141 decimalk Spetek v sliki:

Če bi bil Superman ženska in če bi se slučajno zgodilo, da bi bil za povrh še Štajerka, bi ga utelešala Petra Greiner. Energijska bomba, borka in rušiteljica tabujev, ob kateri vsak statistično približno normalen človek zašteka, da v resnici sploh nima problemov.Petra Greiner je brezpogojno ljubezen spoznala, ko je rodila Sofijo. Od otroka ne moreš ničesar pričakovati in ga imaš preprosto rad“Ko kdo kdaj napiše, da je nekdo dober motivator, mu rečem, da mu za vikend posodim Sofijo, pa ga bo hitro prijelo veselje do življenja.” Če bi bil Superman ženska in če bi se slučajno zgodilo, da bi bil za povrh še Štajerka, bi ga utelešala Petra Greiner. Energijska bomba, borka in rušiteljica tabujev, ob kateri vsak statistično približno normalen človek zašteka, da v resnici sploh nima problemov. “Ko sem rodila Sofijo, sem pomislila, da sva marsovki in ne spadava nikamor. Sem pa takrat spoznala, kaj je to brezpogojna ljubezen. Imaš otroka, ki je zelo prizadet, ne veš, kdaj bo umrl. Od otroka ne moreš ničesar pričakovati in ga imaš preprosto rad.”

Kdo bo spetkov gost? Če veste, da se obrne, če ga pokličeš George Lazenby, ste ga žurali z njim ob prelomu milenija. Če veste, da je posnet na več sto ploščah, da je naredil glasbo za 45 gledaliških predstav, 35 dokmentarcev in še kaj, potem veste, da je hiperaktivec. Če dodamo še klarinet in stotnijo ostalih pihal, s katerimi igra na vse telesne odprtine, ki zmorejo ustvariti nadtlak, postane jasno, da je to lahko samo virtuoso Boštjan Gombač. Gost v Spetku je bil glasbenik Boštjan Gombač, ki je posnet na več sto ploščah, naredil je glasbo za 45 gledaliških predstav in 35 dokumentarcev Kdo bo spetkov gost? Če veste, da se obrne, če ga pokličeš George Lazenby, ste ga žurali z njim ob prelomu milenija. Če veste, da je posnet na več sto ploščah, da je naredil glasbo za 45 gledaliških predstav, 35 dokumentarcev in še kaj, potem veste, da je hiperaktivec. “V osnovi šoli me je ‘glasbeno zavohala’ učiteljica Lidija Černuta. Videla je, da imam nekaj.” Če pomislimo na klarinet in stotnijo ostalih pihal, s katerimi igra na vse telesne odprtine, ki zmorejo ustvariti nadtlak, postane jasno, da je Boštjan Gombač glasbeni virtuoso. “S skupino Terra Folk smo delali eksperiment. Prosili smo občinstvo, da po zadnji skladbi ne ploska, ampak naj ploska prej. Na koncu lahko včasih ploskanje na nek način uniči kak zvok. Tako so se ljudje po koncertu objemali, smejali.” Boštjan Gombač seveda osredotočeno igra na inštrumente, a z enim očesom budno spremlja občinstvo: “Vedno vidim, kdo piše SMS-e v dvorani, kdo spi, če kdo kihne, mu rečem ‘na zdravje’. Gre za sproščeno stanje osredotočenosti. Material itak imam v malem prstu, če ga nimam, pa je trema.” “Ljubezen do glasbe je vedno iskrena, tudi če ne zveni dobro. Če jo imaš tako rad, pa fušaš, tega ne veš tega, ker tega ne slišiš. Večina nas ima relativni posluh.”

Edini zobar na IMDB-ju se je oglasil v Spetku!Spetek je izvedel, da je eden najbolj komičnih likov domače komedije Niko Zagode v resničnem življenju stomatolog!Prvič smo ga videli v hilaričnem rimejku Požigalca, zadnjič pri Hostarju kot velemojstra hrvaščine Tristana, vmes pa v mnogih epizodnih vlogah. Niko Zagode je zagotovo eden najbolj komičnih likov domače komedije, a ko je Spetek izvedel, da je tip v resničnem življenju stomatolog, ga je določil za najbolj zabavnega zoboderja po Rafku Irgoliču. Pravi, da ni estradnik: “Sem psevdo-estradnik, nočem pa biti psevdo-zobar.” “Nekateri nikoli ne bodo nehati kaditi, jaz jim pa tako predstavim, kako kajenje škodi ustni votlini.” – Niko Zagode o videih ZobozdravNika

Spetek je ob njihovi petindvajseti obletnici gostil največje antitalente za samopromocijo na domači estradni brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo.Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal, te dni pa obhajajo 25-letnico delovanja Spetek tokrat gosti največje antitalente za samopromocijo na domačemu estradne brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo. Ansambel te dni obhaja 25 let in medije obtožuje, da privilegirajo metroseksualce. “Nikoli nismo veliko dali na publiciteto. Mi smo seljaci iz Pivke, nam rock nekaj pomeni, ga igramo brezpogojno in nas drugo dosti niti ne zanima,” pravi pevec Simon Avsec. “Imeli smo predpotopno spletno stran. Mislili smo, da bomo ob 25-letnici vzpostavili novo stran, potem pa nam je še Facebook ukinil profil.” Tako pravi član benda Marko Doles, ki sebe in svoje kolege opisuje kot: “Mi smo pivški grdoni, vedno nam je manjkalo glamurja.” Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal. Ime jim je dala Markova nončka, so rokerji, ki primejo tudi za harmoniko. “Če greš čez mejo, na primer čer prehod Jelšane, tam fantje igrajo samo Slaka in Avsenika. Vsi imajo ‘kekčeve’ kape.” O zdajšnji slovenski domači glasbi pa: “Preveč je osladna, vsi so preveč kičasti.” Pupedanci pa imajo svojo značilno glasbo, vendar je še vprašanje, kdaj bomo slišali kakšen nov komad: “Boštjanu je padel telefon v morje in nimamo več besedil.” “Najbolj grozno nam je, ko snemamo album, nam je najlepše igrat na koncertih.”

Denis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj sentimentalen hevimetalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.” Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bilo govora tudi o tem, kaka bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesta publika.”Denis Brnčič dolgih las nima zaradi soproge in poudarja, da metalci niso agresivni, ker je vsa agresija v glasbiDenis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj čustven težkometalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.” Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bil govor tudi o tem, kakšna bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesto občinstvo.”

Spetek se je na tradicionalni poti v notranji pir ukvarjal s svojim koncem, ki je hkrati njegovo bistvo. S pivom, ki ga hipsterska folklora povzdiguje v nula tri afnanje. Zakaj pivo postaja malo, čokoladno in drago? Ali bo dobri stari pir povozil craft? “Za velike pivovarne smo največje darilo v zadnjih letih, ker pivu zvišujemo ceno.”O pivu, hitlerjevih brezokcih in kriketu trezno Jaša Zidar, ki je hotel biti arheolog, a je raje postal pivovarSpetek se je na tradicionalni poti v notranji pir ukvarjal s svojim koncem, ki je hkrati njegovo bistvo. S pivom, ki ga hipsterska folklora povzdiguje v nula tri afnanje. Zakaj pivo postaja malo, čokoladno in drago? Ali bo dobri stari pir povozil craft? “Za velike pivovarne smo največje darilo v zadnjih letih, ker pivu zvišujemo ceno.” “Miha, zakaj te motijo ta mala in čokoladna piva? Sicer tudi jaz ne maram malega piva, mi delamo steklenice 0,5 l. Ko rečeš, da greš na pivo, misliš veliko pivo.” – Jaša Zidar

Spetkov poglavar ga je spoznal v tistem ovinku in trenutku, ko si je na kros motorju poškodoval ramo. Prejadral je tudi Atlantik, pretekel kak maraton, preplezal kako goro in v Zidu smrti na Daytoni svojo Yamaho nagnil vzporedno s tlemi pri 290-ih kilometrih na uro."Največ strahu sem v Daytoni imel, ko sem tam hodil. Ko sem s tistega ovala gledal proti klancu navzdol, me je preplavil obupen občutek." Boštjan Skubic, nepogrešljivi lik televizijskih prenosov MotoGP.Boštjan Skubic, nepogrešljivi lik televizijskih prenosov MotoGP, o adrenalinu in (ne)pospravljenih podstrešjih dirkačevSpetkov poglavar ga je spoznal v tistem ovinku in trenutku, ko si je na kros motorju poškodoval ramo. Prejadral je tudi Atlantik, pretekel kak maraton, preplezal kako goro in v Zidu smrti na Daytoni svojo Yamaho nagnil vzporedno s tlemi pri 290-ih kilometrih na uro.”Največ strahu sem v Daytoni imel, ko sem tam hodil. Ko sem s tistega ovala gledal proti klancu navzdol, me je preplavil obupen občutek.” Boštjan Skubic, nepogrešljivi lik televizijskih prenosov MotoGP. “Dirkat sem začel šele pri 38-ih letih. Pri teh letih dirkači počasi končujejo kariero, jaz pa sem v nizkem startu. Ta občutek, da nikoli nisi dovolj dober, te frustracije me ženejo naprej.”

Spetek tokrat gosti faraona ljubljanske piramide smeti. Janko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Ker pa zgodba s tem, da danes uspešno ločujemo, ni končana, nas prevratniški ljubljanski smetarji vse bolj glasno ščuvajo še h kritičnemu potrošništvu. Janko Kramžar, direktor javnega podjetja SnagaJanko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Pogovor je že na začetku dobil “mafijske” razsežnosti. “Smeti so lahko tudi ‘biznis’, ki ima negativno konotacijo. Sploh v državah južno od nas.” Kljub temu da je v tem poslu že zelo dolgo, se še vedno spominja, kako se je soočil z razsežnostjo človeškega smetenja. “Nikoli ne bom pozabil, ko sem prvič šel na deponijo na Barju. Tam je bilo 200 tisoč ton odpadkov. Šokiran sem bil, kako veliko je tega.” Ponos o pravilnem ravnanju s smetmi mogoče že lahko zaznamo, vendar smo po besedah Mihijevega sogovornika še daleč od optimuma. “Mi gradimo okolja, ki so z vidika ravnanja s smetmi vzorna, na drugi strani pa izvažamo svinjarijo v druge države. Lažemo sami sebi.”  

Spetek ga je spoznal na Twitterju, kjer si reče Fletni Štajerc. Je špecialist intenzivne terapije, ki piše blog tudi o tem, kako je, če ti od petih, ki si jih ponoči sprejel, preživita le dva. Pravi, da to ni hec, še manj pa zdravniška nadaljevanka. O gorskem Zdravniku na ekranu in tistih, ki te poflikajo onkraj fikcije, je govoril v Spetku.O gorskem Zdravniku na ekranu in tistih, ki te "poflikajo" onkraj fikcijeMiran Šafranko je špecialist intenzivne terapije, ki piše blog tudi o tem, kako je, če ti od petih, ki si jih ponoči sprejel, preživita le dva. Pravi, da to ni hec, še manj pa zdravniška nadaljevanka. “Lahko je pacient stabilen, lahko pa se hitro poslabša. To je kot bi stal na deski na valjčku – ujeti moraš ravnotežje.” Spetek ga je spoznal na Twitterju, kjer si reče Fletni Štajerc. “Včasih se v UKC Ljubljana zgodi, da me kdo, ki sem ga reševal, ustavi in me pozdravi. To je tisti občutek, ki ti da krila.” Kako odgovarja na mnenje javnosti, da bi moralo biti več takšnih zdravnikov, kot jih vidimo na televizijskih zaslonih? “V filmih je glavna zvezda zdravnik, v realnosti pa je za reševanje posameznika odgovoren velik tim ljudi.”

Je Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to bo povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Pa še to, ali je njegov fotr Leopold res rad bral Alana Forda. Mladinski pisatelj, ki boj z Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja z derbijem med Mariborom in OlimpijoJe Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to je povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki ima ogromno skupnega tudi z največjim slovenskim junakom ta hip, Goranom Dragićem. “Nekateri si predstavljajo, da je enostavno napisati otroško knjigo. To ni enostavno. Če otrokom ni všeč, nimaš šans.” Njegove boje z mladinsko pisateljico Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja s športnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. V Sloveniji pa po njegovem mnenju mladinska literatura ne spada med najbolj cenjene. “Pri nas je tako – če pišeš o težavah, je to kritično gledano na višjem literarnem nivoju. Če je knjiga pozitivna, pa je to ‘kar neki’.” Začel je pisati že v prvem razredu osnovne šole, njegova prva knjiga “Košarkar naj bo” pa je izšla, ko je dopolnil 35 pomladi. Svoj knjižni prvenec je sicer spisal že nekaj let prej. “Določene stvari preverjam pri živi publiki. Veliko hodim po šolah. Razumeti moram bralce, za katere pišem.” Njegov oče Leopold je bil velik ljubitelj Alana Forda, najbolj všeč mu je bil lik Sira Oliverja. Z očetom je kultne stripe bral v srbohrvaščini, kasneje sta jih skupaj analizirala. “Alan Ford je večna zadeva. To je naša biblija! Tudi če vsi Alani Fordi zgorijo, mi znamo vse ‘fore’ na pamet.”

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).Vasko Atanasovski je spregovoril tudi o številnih lepoticah, ki obiskujejo njegove koncerte Urbani mit zapoveduje takole: če bi radi obiskali koncert, ki poleg izjemne glasbene izkušnje ponuja še največjjo koncentracijo lepotic, ne smete zamudit magije Vaska Atanasovskega. Spetkova tolpa je bila deležna mnogih koncertnih tonov iz pljuč maestra, ob tem pa ga ni slišala izgovoriti ene same besede. Maestro je obljubil, da tokrat spregovori.   Evo, ga majstra. #spetek pic.twitter.com/RwEwHZoaHy — Miha Šalehar (@toplovodar) September 1, 2017

Kaj bi se zgodilo, če jugoslovanski mladinski košarkarski reprezentant ob razpadu ne bi dve leti ostal brez dokumentov in klofute, ki bi mu prepovedala odhod v disko? Marsikaj. Mogoče se Luka Dončič sploh ne bi zgodil. Tudi o tem smo se pogovarjali s fotrom in košarkarsko legendo Sašo Dončićem. Saša Dončić o mladosti, košarki, vožnji taksija in seveda o sinu Luku Dončiću Kaj bi se zgodilo, če jugoslovanski mladinski košarkarski reprezentant ob razpadu ne bi dve leti ostal brez dokumentov in klofute, ki bi mu prepovedala odhod v diskoteko? Marsikaj. Mogoče se Luka Dončič sploh ne bi zgodil. Tudi o tem se je Miha pogovarjal s ‘fotrom’ in košarkarsko legendo Sašo Dončićem: “Kot oče in kot trener sem mnenja, da se mora otrok do 15. leta zaljubiti v košarko. Pusti, naj se igra z žogo! Brez pritiska!” “Ko je Luka kot trinajstletnik – takrat še ni poznal soigralcev v Realu – Barceloni ‘nasul’ 20 točk, je bil to eden najlepših trenutkov, odkar ga gledam igrati košarko.” Dve leti je bil izbrisan, zato je košarko igral kot tujec in brez državljanstva: “Ne vem, za katero državo sem igral, bil sem kot vesoljec.” Strinja se z ljudmi, ki pravijo, da v slovenski košarki ni denarja: “Res ga ni. Na primer: tujci v naši ligi nimajo prave kakovosti.” Ni ga sram, da je za dodatni zaslužek v veselem decembru vozil tudi taksi: “Ob štirih zjutraj v taksiju spoznaš najbolj zanimive ljudi.” “Priznam, sem človek, ki rad uživa. Vendar se nikoli nisem zabaval pred tekmami, vedno po tekmi.” Evo ga, majstra…#spetek pic.twitter.com/qStOhCfr5L — Miha Šalehar (@toplovodar) August 25, 2017

Med fenomenalnimi uspehi Primoža Rogliča na letošnjem Touru smo z enakim veseljem spremljali enkratne zakulisne zapise njegove partnerke Lore Klinc. Povedala je tudi tisto, kar plezalci na zmagovalne stopničke zamolčijo. O kletvicah in solzah tistih, ki junake prevzamejo, ko kamere ugasnejo in se jih javnost nasiti.Lora Klinc je med fenomenalnimi uspehi Primoža Rogliča na letošnjem Touru pisala enkratne zakulisne zapise dogajanjaMed fenomenalnimi uspehi Primoža Rogliča na letošnjem Touru smo z enakim veseljem spremljali enkratne zakulisne zapise njegove partnerke Lore Klinc. Povedala je tudi tisto, kar plezalci na zmagovalne stopničke zamolčijo. O kletvicah in solzah tistih, ki junake prevzamejo, ko kamere ugasnejo in se jih javnost nasiti. “Na tekmovanjih imajo vsak večer v vsakem mestu isto vzmetnico, vratne kljuke pa nenehno razkužujejo.”  

Na Val 202 je priromal človek, ki na izust zapoje in zaigra vsak štikeljc, ki si ga zamislite. Minile so noči, prišla so jutra, padale so stave, da ne bo znal, Rudi Bučar pa je kar naprej igral.Rudi Bučar je roker po duši. Enkrat na leto igra s Hamotom in takrat je praznikKer Spetek ne more na morje, je prišlo morje k njemu. Na Val 202 je priromal človek, ki na izust zapoje in zaigra vsak štikeljc, ki si ga zamislite. Minile so noči, prišla so jutra, padale so stave, da ne bo znal, Rudi Bučar pa je kar naprej igral. “Sem roker po duši in v nekem obdobju sem padel tudi v kantavtorstvo. Imel sem veliko glasbenih izletov, tudi v moške pevske zbore.” Na zvok slovenske obale po njegovih besedah vpliva tudi prehrana, domači “pomodori”, vino, pršut. “Na festivalu sem vedno igral skladbo, ki jo imam še danes v repertoarju. Stojim za skladbami, ki sem jih napisal, tudi če ne zmagajo, jih igram.” Ko enkrat na leto igram skupaj s Hamom, je to praznik: “Dobiva se ob 11.00 pod češnjo, pojemo super kosilo, ki ga skuha Hamo, nekaj spijemo in se dogovorimo, kaj bomo igrali zvečer.” “Daš skupaj kuhat Istriana in kamen, ko se kamen omehča, Istriana pustiš še 10 minut.”

V osnovni šoli je prinesel domov takšen podpis: “Črt, pogovori s teboj me utrujajo, naredi nekaj, da nama bo obema lažje.” In je naredil! Marsikaj! Bil je atlet, fotograf, oblikovalec spletnih strani, režiser, imel je spletni radio, igral bobne in klavir, študiral mednarodne odnose, pri šestnajstih postal sommelier, pri dvajsetih šef kuhinje na prestižni jahti. Ob vsem tem je za Črta merilo uspeha prosti čas. Kako uspešen je v tem pogledu, je zaupal v senci lipe ob sotočju Soče in Tolminke.Kuhal je v švicarski restavraciji z zvezdico, pri Ani Roš, za ruske bogataše na jahti, a uspeha Črt Butul ne meri s priznanjiV osnovni šoli je prinesel domov takšen podpis: “Črt, pogovori s teboj me utrujajo, naredi nekaj, da nama bo obema lažje.” In je naredil! Marsikaj! Bil je atlet, fotograf, oblikovalec spletnih strani, režiser, imel je spletni radio, igral bobne in klavir, študiral mednarodne odnose, pri šestnajstih postal sommelier, pri dvajsetih šef kuhinje na prestižni jahti. Ob vsem tem je za Črta merilo uspeha prosti čas. Kako uspešen je v tem pogledu, je zaupal v senci lipe ob sotočju Soče in Tolminke.

Rok Rozman je biolog, ekstremni kajakaš, varuh rek, ljubitelj šnopca in ekstremno fejst fantRok Rozman je biolog, ekstremni kajakaš, varuh rek, ljubitelj šnopca in ekstremno fejst fantNajprej je igral hokej, nato pa olimpijsko veslal v vzvratni smeri. Ob obratu za 180 stopinj je v kajaku končno spregledal, da v “biti boljši od drugih” ni pravega smisla. Odkar se je prepustil toku, se meče čez 20 metrske slapove in rešuje reke po svetu. “Saj ne govorimo nemško, včasih smo torej znali stopit skupaj. Lahko bi še kdaj.”

Ker val oddaja že 45 krogov okrog sonca, je tale Spetek veliki Spetek. Zato se spodobi in pravično je, da je goste prišel on, ki je največji. Mož, ki v skupnem seštevku simpatij poseka vse. Prihaja iz Selške doline, njegova super moč izvira iz hrena, ime pa mu je Peter Prevc.Peter Prevc je mož, ki v skupnem seštevku simpatij poseka vse; hrani se s hrenomKer Val oddaja že 45 krogov okrog sonca, je tale Spetek veliki Spetek. Zato se spodobi in pravično je, da je v goste prišel on, ki je največji. Mož, ki v skupnem seštevku simpatij poseka vse. Prihaja iz Selške doline, njegova supermoč izvira iz hrena, ime pa mu je Peter Prevc. “Vsakemu namenim dve sekundi za selfie. Imam pa pred Planico pripravljenih približno 4000 kartic z avtogrami.“ Kako težko je biti narodni heroj? “Po eni strani je breme, po drugi strani ti laska. Ko te na ulici pozdravita dva in ti želita vse najboljše, ti je všeč. Ko pride 46., ne veš več, ali je vse še sploh resnično.” “Na tekmi je brat tvoj rival. Za mlajše brate je tekma proti starejšim tudi velika motivacija.“

Spetek se sprašuje, kaj imajo skupnega TEŠ 6, Kemis, lakirnice na kmetijskih zemljiščih in italijanske jagode na počivališčih? Zakaj vozimo drage avtomobile in jemo poceni jogurte? Kako zelena je zelena Slovenija? O vsem tem in še čem je z Mihom spregovoril svarilec pred okoljsko kataklizmo Anton KomatSvarilec pred okoljsko kataklizmo Anton Komat o posledicah požara v Kemisu, pesticidih, zdravi hrani in neposlušnosti oblastiSpetek se sprašuje, kaj imajo skupnega TEŠ 6, Kemis, lakirnice na kmetijskih zemljiščih in italijanske jagode na počivališčih? Zakaj vozimo drage avtomobile in jemo poceni jogurte? Kako zelena je zelena Slovenija? O vsem tem in še čem je z Mihom spregovoril svarilec pred okoljsko kataklizmo Anton Komat. “Kult telesa ne poskrbi za duhovno vsebino in zdravje osebe. Supermarket postaja najnevarnejše mesto zahodne civilizacije.” Pravi, da če bi bila oblast pametna, bi marsikdaj poslušala civilno družbo, ki ima dobre predloge, a oblast si ne želi sprememb. “Pri nas obstaja močan črni trg s pesticidi, ki prihajajo s Kitajske. Korporacijam so v interesu.” “V Kemisu je bilo v igri vsaj 300 ali 400 toksinov. Toliko je neznank, da nam zdaj analitska kemija ne pove skoraj nič.”

Aleksandra. Včasih se piše Something. Včasih pa Ilijevski. Včasih je samorog s prašičjimi ušeski. Včasih samoroga samo jezdi. Čeprav je čedna punca, redno nosi brke. Kadar postane Jon Bon Jovi, za bolj kinetično frizuro uporabi tudi ventilator. Ne jemlje se resno. "Mogoče je to, da se ne jemlješ dovolj resno, lastnost nesamozavestnih ljudi." Morda se je tudi zaradi tega najprej zgodila na spletu. Leta 12 je pela najbolj predvajano skladbo na platformi Youtube.Na obisku v Spetku je bila prva glasilka skupine Pliš Aleksandra IlijevskiAleksandra. Včasih se piše Something. Včasih pa Ilijevski. Včasih je samorog s prašičjimi ušeski. Včasih samoroga samo jezdi. Čeprav je čedna punca, redno nosi brke. “Sama sebi se zdim zelo šarmantna z brki. Zato jih velikokrat uporabljam v spletnih vsebinah.” Kadar postane Jon Bon Jovi, za bolj kinetično frizuro uporabi tudi ventilator. Ne jemlje se resno. “Mogoče je to, da se ne jemlješ dovolj resno, lastnost nesamozavestnih ljudi.” Morda se je tudi zaradi tega najprej zgodila na spletu. Leta 12 je pela najbolj predvajano skladbo na platformi Youtube. “To, da sem v rumenih medijih le še punca Jurija Zrneca, sem pač sprejela. To je prekletstvo tega, da si z znano osebo.”

Najprej se je po vzoru sv. Jožefa učil za tišlarja, potem pa diplomiral kot igralec in poklicno imitiral Drnovška ter Janšo na Radiu Ga Ga. Nedolgo za tem, ko je izumil alfa sulca Serpentinška, je tudi sam postal Kamniški Župan. Zdaj bi bil rad še predsednik. Ime mu je Marjan Šarec.Pri Mihiju se je oglasil Marjan Šarec, ki je kamniški župan. Zdaj bi rad bil še predsednik. Najprej se je po vzoru sv. Jožefa učil za tišlarja, potem pa diplomiral kot igralec in  poklicno imitiral Drnovška ter Janšo na Radiu Ga Ga. Nedolgo za tem, ko je izumil alfa sulca Serpentinška, je tudi sam postal Kamniški Župan. Zdaj bi bil rad še predsednik. Ime mu je Marjan Šarec. “Nisem se še odločil postati predsednik. O tem razmišljam. Ne maram šank kritizerjev, nekaj bom naredil, ker nisem zadovoljen s stanjem.” Pravi, da stvari, ki jih počne predsednik, niso nič nenavadnega. “To smo mi delali vsak dan na kmetiji. Če bi želel to delat, bi ostal na kmetiji.”

Prihaja iz ravnice bluesa, odraščal je v koči iz blata in slame ter kradel s cigani. Lahko bi bil Johhny B. Goode, pa ni. Ker kljub na las podobni zgodbi, mimo njega ne teče Missisipi, pač pa Mura. Feri Lainšček je osvetljevalec temin nezavednega. Mihijev gost Feri Lainšček komentira verze Boruta Pahorja: "Predsednik ni ničesar kriv, krivo je neumno volilno telo."Prihaja iz ravnice bluesa, odraščal je v koči iz blata in slame ter kradel s cigani. Lahko bi bil Johhny B. Goode, pa ni. Ker kljub na las podobni zgodbi, mimo njega ne teče Missisipi, pač pa Mura. Feri Lainšček je osvetljevalec temin nezavednega: “Nisem pripovedovalec, ki vse ve. Moji liki imajo svobodno voljo in se mi večkrat uprejo. Sem sogovornik.” “Svet je nenehno na tehnici. Na eni strani je dobro, na drugi zlo. Edina utež, ki nam pomaga je ljubezen.” Napisal je 23 romanov in vse bolj spoznava, da se mora za tisto najboljše zahvaliti podzavesti: “Zavedati se moramo celote in tega, da smo le del nje.”