TRETJI RAJH - Zgodovina nacionalsocializma

Poleg Eve Braun – če nanjo gledamo kot na nekakšno glavno ljubico – je imel Hitler še druge znanke in afere. Walter Langer govori o njegovi naklonjenosti do igralk. Nekatere naj bi dokazano smele ostati pri njem čez noč, kar koli je to že pomenilo. Kot primer Langer navaja Renate Müller, ki se je skozi hotelsko okno vrgla v smrt; označuje jo za eno Hitlerjevih ljubic. Vendar to po mnenju mnogih zgodovinarjev ostaja nedokazano, prav tako kot vzrok njene smrti. Igralka je bila odvisna od morfija in alkohola, svoje prste pa naj bi imel vmes tudi Gestapo, ker po prevzemu oblasti ni želela sodelovati v nacističnih propagandnih filmih. O tem obstaja le malo zanesljivih informacij. Druga ženska, ki je bila do izbruha vojne redna gostja v kanclerski pisarni, tudi zasebno, je bila umetnica in režiserka Leni Riefenstahl – tudi tukaj Walter Langer trdi, da je šlo za ljubezensko razmerje. In pa že večkrat omenjena Winifred Wagner. To niso bile vse; znano je, da je bilo navdušenih žensk ogromno. Poznamo slike stotin oboževalk, ki so se od leta 1933 zbirale pod njegovo rezidenco na Obersalzbergu v Berchtesgadnu – stotine fanic, ki so stale ob ograji in si želele stisniti roko s Hitlerjem. Naval je bil tako velik, da so morali območje naokoli zapreti. Med najvztrajnejšimi "groupiejkami" ali zalezovalkami, ki so mu dobesedno stregle po življenju s svojo prisotnostjo, je bila Angležinja Unity Mitford.

Eva Braun ni imela uradnih nazivov, vendar so jo novinarji označevali z različnimi vzdevki. Včasih so jo imenovali „lepotica Tretjega rajha“, drugič „Hitlerjeva skrivna žena“, včasih „železna lady“, najpogosteje pa preprosto „Hitlerjeva ljubica“. Brez dvoma je najbolj znana ženska figura v Hitlerjevem življenju in mnogi verjamejo, da je bila ona njegova edina prava zveza, vse ostalo pa le površna poznanstva.

Glede na svoje dejavnosti je bila Ilse Hess nedvomno aktivistka.Ko sta bila Hitler in Hess leta 1924 zaprta v Landsbergu, je Ilse, ki je živela v Münchnu, zbirala moževe rokopise. Hitler je v zaporu Hessu narekoval Mein Kampf. Ilse je zbrala ročno napisano gradivo in nato kolesarila 60 kilometrov v eno smer, da ga je v Münchnu natipkala na pisalni stroj Erika.To je ogromna razdalja – celo za Nizozemca, vajenega kolesarjenja!Svojo življenjsko energijo in trmasto bojevitost je kazala tudi v povojnih intervjujih. S svojim aktivizmom je prispevala k izdaji Mein Kampfa.Bila je odkrito antisemitska, kar je ponosno priznavala:»Antisemiti smo! In dosledni smo, ne delamo izjem.«

Magda Goebbels – žena Josepha Goebbelsa, mati šestih otrok, ena najtesnejših zaupnicev Adolfa Hitlerja – in ženska, ki se je na koncu odločila za smrt skupaj s svojimi otroki v Führerbunkerju.»Bila je prva dama Tretjega rajha – neuradno, vendar brez dvoma znotraj nacističnega propagandnega aparata – čeprav so ta naziv nekateri pripisovali Emmy Göring, drugi ženi Hermanna Göringa.«Kako je lahko dobro vzgojeno berlinsko dekle iz stroge meščanske družine postalo »kraljica« nacionalsocialistične Nemčije?Zakaj so jo privlačili moč, kultna politična gibanja in kako se je njeno življenje prepletalo z religijo, politiko in pogubnim fanatizmom?V tej epizodi ne bomo govorili le o vlogi žensk v nacistični Nemčiji, temveč tudi o tem, kako zgodba Magde Goebbels odraža eno največjih tragedij 20. stoletja – generacijo, očarano s totalitarno ideologijo, katere zadnje dejanje je bilo zapisano v podzemlju Berlina, v Führerbunkerju.

Firma Carl Bechstein, ustanovljena leta 1853 v Berlinu, je postal eden vodilnih nemških proizvajalcev klavirjev. Leta od 1870-ih do 1914 so Bechsteinu prinesla najdramatičnejšo rast prodaje. Leta 1885 je Bechstein prvič dobavil klavir britanski kraljici Viktoriji. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja sta lastnika podjetja, Edwin in Helene Bechstein, spadala med zgodnje podpornike Adolfa Hitlerja.Kljub tej povezavi podjetje samo ni imelo koristi od nacističnega režima — prodaja je dejansko padla, številne judovske stranke pa so se odvrnile. Med drugo svetovno vojno so bili Bechsteinovi obrati poškodovani in deloma uporabljeni za vojaško proizvodnjo. Po letu 1945 so podjetje zaradi njegovih povezav z nacističnim vodstvom zaplenili zavezniki. Danes C. Bechstein odkrito priznava to temno poglavje. Podjetje se distancira od politične vloge Helene Bechstein in poudarja svojo osredotočenost na glasbo, obrtno mojstrstvo in zgodovinsko odgovornost.

Znana tudi kot Carola Hoffmann rojena leta 1857 v Münchnu; † 22. oktobra 1945, München.Leta 1920 je šestdesetletna vdova Carola (Hermine) Hoffmann postala Hitlerjeva prva “rejniška mati” in pokroviteljica. Bila je hkrati njegova podpornica in osebna občudovalka. V strankarskem časopisu Völkischer Beobachter so jo imenovali „gospa direktorica Hoffmann“.Hermine Hoffmann je bila poročena s starejšim šolskim ravnateljem. Do leta 1907 je že ovdovela in v Münchnu, v predelu Solln, vodila penzion – naj bi bil to celo prvi sedež nacistične stranke. Njuno poznanstvo se ni začelo v Münchnu, temveč mnogo prej – v času prve svetovne vojne. Adolf Hitler je bil tedaj navaden vojak bavarskega pehotnega polka, stacioniran na zahodni fronti, blizu mest Geluveld in Beselare, nekaj kilometrov od francoske meje v okolici mesta Ypern, Ypres, kjer so se odvijali 3 večje bitke v katerih je bil udeležen tudi Adolf Hitler. V teh blatnih, razdejanih krajih, kjer je vsak dan pomenil možnost smrti, se je začela zgodba, ki jo bodo kasneje nekateri opisovali kot neverjetno, drugi pa kot del mita, ki ga je sam Hitler morda pozneje gojil.Koreni povezave: vojna, samota in dopisovanje

Hitlerjev svet je bil poln žensk: tajnic, oboževalk, mecen in aristokratinj. Vsaka je v njem videla nekaj drugega – ranjenega umetnika, preroka, odrešenika naroda. Motiv “Lepotice in zveri” se ponavlja znova in znova: privlačnost, ki ne izhaja iz telesa, temveč iz moči, skrivnosti in nevarnosti. Njegove tajnice, Traudl Junge, Gerda Christian in Christa Schroeder, so opisovale hipnotično vzdušje ob njem – napetost, ki je bila hkrati zastrašujoča in pomirjujoča. Spolnost je bila pri Hitlerju potlačena; nadomestila jo je erotika nadzora. Psihiater Walter C. Langer iz OSS je zapisal: »Zanima ga bližina, ne dotik.«

Ena izmed Hitlerjevih lastnosti, ki se vedno znova pojavlja v spominih njegovih spremljevalcev, je naslednja: kot je dejal eden od njegovih zaposlenih, najizrazitejša, a morda manj znana, je bila njegova sposobnost, da si je zapomnil najmanjše podrobnosti in enciklopedična dejstva. Poznal je vsako malenkost in jih je znal pripovedovati kot potujoči slovar na dveh nogah.To potrjuje Hans Frank, Hitlerjev nekdanji osebni odvetnik, ki v svojih spominih piše: »Vedel je, koliko obratov na minuto lahko naredijo propelerji različnih modelov letal, natančne tehnične podatke vsake vojne ladje, vsake veje vojske.«Hans Frank navaja, da je imel Hitler sicer izjemen spomin, ampak je pogosto obžaloval, da mu primanjkuje ustrezno predhodna izobrazba, zaradi česar ni znal pravilno strukturirati podatkov. V svojih spominih Frank sebe opisuje kot tistega, ki je zagotavljal intelektualno ozadje za precej osiromašeno skupino NSDAP v zgodnji fazi stranke.

Danes bomo govorili o tem, kako so Hitlerja dojemali tisti, ki so ga obkrožali – oziroma drugače rečeno, kako so ga dojemali nemški ljudje. To je podoba, kako so Hitlerja sprejemali, kaj so ljudje dejansko slišali in videli. Kot je dobro znano, želim že na začetku poudariti, da zelo različni, med seboj neodvisni viri potrjujejo, da je imel izjemen vpliv, še posebej na poslušalce svojih govorov.To ga je jasno ločilo od njegovih političnih nasprotnikov, ki so bili prav tako politično aktivni in so nastopali na odru. Tako pravi Hans Frank, Hitlerjev osebni odvetnik in glavni pravnik Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP), ki je bil priča od samega začetka in je Hitlerja spremljal.

Toda leta 1924 je prišlo do odločilne prelomnice. Po spodletelem puču v pivnici in sojenju v Münchnu je bil Hitler zaprt v trdnjavi Landsberg. Tam, za zaporniškimi zidovi, se je njegova samopodoba preoblikovala. Po številnih pričevanjih, vključno s pričevanjem njegovega tesnega sodelavca Rudolfa Hessa, je prav v Landsbergu Hitler prenehal biti zgolj agitator in postal nekaj več: »Führer« vodja. Prav Hess je prvi javno uporabil ta naslov zanj, Hitler pa ga je brez odpora sprejel.Hess je s svojim skoraj osupljivim fanatičnim navdušenjem uspel množice prepričati, da je Hitler Führer.

Kot ambiciozen mladenič je hitro vstopil v zasebni krog društva Berghof in postal dobri prijatelj Alberta Speerja.Ni bil nacistični borec ali ideološko prepričan nacist že od samega začetka, ampak se je gibanju pridružil pozno, malo preden je gibanje leta 1933 prišlo na oblast, in nato mu je uspelo takoj predreti v ožji krog.Želel si je napredovati v karieri in je bil v tem pogledu zelo odločen, podobno kot si je Albert Speer prizadeval za takoj vzpostavljanje osebnih in zasebnih stikov s Hitlerjem.

Dr. Eduard Bloch je bil skromen, a sočuten zdravnik, ki je v času Hitlerjeve mladosti delal v Linzu v Avstriji. Kot družinski zdravnik Hitlerjevih je Bloch skrbel za mladega Adolfa in njegove brate in sestre, predvsem pa je nudil predano oskrbo med boleznijo Hitlerjeve ljubljene matere Klare.Kljub turbulentnim časom in Hitlerjevi kasnejši zloglasnosti se je Hitler dr. Blocha – ki je bil Jud – spominjal z nenavadnim spoštovanjem in hvaležnostjo, kar je redka izjema

Peter Longerich, rojen leta 1955, velja za enega najboljših strokovnjakov za holokavst in ga omenjajo v istem duhu kot Iana Kershawa in Timothyja Sniderja na to temo. Njegova najpomembnejša dela so biografije Goebbelsa in Himmlerja ter njegova »Konferenca v Wannseeju«. Njegova biografija Hitlerja je bila objavljena leta 2015. Longerich je eden mojih najljubših avtorjev, še posebej kar se tiče branja, vendar se mi vse še vedno zdi zelo dejansko, brez poceni špekulacij. Pri opisu vodje SS Heinricha Himmlerja je še posebej res, da poskuša spoznati človeka kot človeka, daleč od tradicionalnega pristopa »je psihopat in to je konec«.„Joachimova Festova izjava, da je bil Hitler v bistvu 'ne-oseba', je značilna za razširjeno težnjo zgodovinarjev, da se Hitlerja ne lotevajo na 'človeški' ravni, temveč ga, če je le mogoče, obravnavajo kot nekakšno pošast zla.Namesto tega Longerichova biografija temelji na pristopu, da je imel Hitler, tako kot vsak človek, osebnost, da ima ta osebnost določene konstante, razvojne linije in prelomnice, ki jih je mogoče opisati in analizirati. Longerich je znan po tem, da pri svojem delu išče strokovne nasvete psihologov in psihiatrov.

Prvi biograf je Konrad Heiden, ki je napisal biografijo, ko je bil Hitler še živ. To je bilo prvo celovito in kritično delo, ki ga je nemški avtor lahko napisal brez cenzure, saj je takoj po prihodu nacistov na oblast leta 1933 pobegnil v izgnanstvo.Kot socialdemokratski novinar je že od zgodnjih dvajsetih let pisal o münchenski desničarski skrajni politični sceni. Kmalu je postal najboljši strokovnjak in odločen nasprotnik nacističnega gibanja in Adolfa Hitlerja. Poleg tega je bil po materini strani judovskega porekla, zato je imel dva razloga, da je zapustil državo.

Henry PickertDrug pomemben vir so omizni pogovori, ki jih je večinoma posnel Henry Pickert v Führerjevem štabu in jih je pozneje osebno uredil Hitlerjev zasebni tajnik in vodja stranke Martin Bormann, kjer so bili skrbno posneti njegovi večerni zasebni govori in izjave.Dejstvo, da je Bormann sodeloval pri tem, pomeni, da vir ne velja nujno za najbolj zanesljivega, tudi če se nanj zanašajo tako ugledni biografi, kot je Ian Kershaw.Goebbelsovi dnevnikiVeliko tega najdemo v Goebbelsovih dnevnikih, kjer pogosto piše osebne stvari o svojem "šefu".Goebbelsovi dnevniki so verjetno eden najdragocenejših in najbolj informativnih virov o Tretjem rajhu, saj so njegovi zapiski skoraj tako aktualni kot fotografija dogodka, pogosto necenzurirana, in ponujajo odkrite insajderske poglede.Zgodovinarji se strinjajo, da so pri subjektivnem pričevanju najpomembnejši in najbolj podroben vir Goebbelsovi dnevniki.

Zgodovinarji se strinjajo in ocenjujejo, da Hitler po eni strani posreduje veliko zanesljivih podatkov o svojem življenju, po drugi strani pa spreminja dogodke ali preprosto skriva pomembne stvari, na primer ne omenja svojega starejšega brata Aloisa Hitlerja in o sebi pogosto ustvarja legendo.Na primer njegovo ozadje, kjer svojo družino predstavlja revnejšo, kot je v resnici bila.

NOVO moj kanal tudi na Youtubu !https://www.youtube.com/@Zgodovina-Janez-EratPoskušamo osvetliti nedvomno najpomembnejšo osebnost nacionalsocializma.Ni težko domnevati, da je to Adolf Hitler.Moj pristop bo tak: najprej bom pogledal, kdo nam je kaj povedal o Hitlerju in kakšne so bile njihove teze.Sliši se suhoparno, a poskušam najti kompromis med znanostjo in zabavo, kar je na splošno moj moto, hkrati pa poskušam temo predstaviti čim bolj objektivno.O malo ljudeh se je pisalo in špekuliralo toliko kot o njem.Govorili bomo tudi o povojnem obdobju v Nemčiji, o ljudeh kot so Horst Tappert, slavni nemški igralec, ki se je proslavil z vlogo policijskega inšpektorja Derricka.

Tukaj bomo razpravljali o "Temelji devetnajstega stoletja, 1899" Houstona Stewarta Chamberlaina. Divji potok, ki zbira demonsko sovraštvo z vseh strani. Zdi se, da zmeda misli vodi do ideje o uničenju nekakšne "delende" a la Kartagina ali Jeruzalem, da bi odstranili in iztrebili ali gojili semitski element ali še huje, današnje, kot ga imenuje, degenerirano moderno judovstvo . Vsebina knjige pa ima še eno razsežnost, na kvazi psevdoznanstveni način skuša prikazati človeško zgodovino od leta 1 do 1899 in razkriti vse pomembne dogodke in njihove povezave. Pomembne osebnosti, kot so Luther, Dante ali ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Lojolski, so obravnavane podrobno, a vedno v povezavi z njegovo osnovno tezo, bojem ras. Zagotovo niso bili vsi bralci antisemiti in jih je zanimal provokativen način podajanja zgodovine in zagotovo zelo figurativen, skoraj živo maničen jezik. POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

V prvih dveh delih smo obravnavali njegovo neurejeno otroštvo, brez staršev, brez stalnega bivališča, ali pri tem vedno finančno preskrbljeni. Potrjuje to dejstvo, da so lahko tudi bogati ljudje včasih nesrečni in lahko imajo nesrečno otroštvo. Videli smo, kako se korak za korakom približuje nemški kulturi, ki si jo je izbral kot nekakšen nov dom kot nekakšno novo osebno identiteto. V tretjem delu pridemo do vrhunca kot v klasični drami ali kriminalki, gre za izredno produktivna leta, kjer je ustvarjal največ v svojem življenju, in jih preživi večinoma na Dunaju. Tam na Dunaju se Chamberlain tudi radikalizira, čemur sledi dolga faza agonije in umiranja po prvi svetovni vojni. POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Videli smo, kako je Chamberlain korak za korakom postajal Nemec, najprej prek svojega učitelja Otta Kuntzeja, nato pa se je učil pri nemških intelektualcih v Švici, sledila so prva potovanja v Nemčijo, nazadnje pa se je preselil v Dresden, kjer ga je Emil Kraepelin zdravil zaradi resnih duševnih težav. Tu je navezal prvi stik z etnonacionalnim in rasističnim Wagnerjevim krogom. V tem času še ni bil rasist, okužba z virusom rasizma je bila še vedno v toku– tako kot pri samem Adolfu Hitlerju – se je zgodila dokončno na Dunaju. POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Houston Stewart Chamberlain: Življenje polno demonov, prisil, strahov med manijo in izgorelostjo. Angleški plemič, ki si ne želi nič drugega kot samo to postati Nemec, polnopravni člen nemške družbe.  Po drugi strani je njegovo življenjsko delo postalo ideološka podlaga gibanja völkisch in rasističnega antisemitizma v 20. stoletju, poleg tega se njegovo ime uporablja v enem presežniku za drugim; nekateri zgodovinarji ga provokativno imenujejo tudi arhitekt holokavsta. Kljub temu je večinoma neznan. POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠ ⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Govorimo o Hitlerjevem idolu, skladatelju Richardu Wagnerju. Podrobneje obravnavamo zanimivo življenjsko zgodbo človeka, ki je vse življenje živel, kot da bi ga nekaj gnalo. Iščemo tudi vzporednice s samim Adolfom Hitlerjem. Wagner je bil nekakšen očetovski lik, umetniški idol Adolfa Hitlerja, a ni bil pomemben samo za Hitlerja, ampak so mu sledili tudi drugi nacistični veljaki, saj so v njem videli nekaj podobnega nacionalsocialistični kulturi. POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠ ⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Danes se bomo posebej osredotočili na tako imenovan Bayreuthski krog in družino Wagner okrog skladatelja Richarda Wagnerja. Gre za v tem prvem delu o fenomenu Wagner predvsem za preučevanje tal, gojišča ali gnojišča iz katerih je lahko zraslo seme nacionalsocializma, kot je to gibanje v zgodnjih fazah poimenoval sam Hitler. Bayreuthski krog ali Wagnerjev krog je morda igral pomembnejšo vlogo v etničnem gibanju, kot bi si mislili. Omenili bomo v tej zvezi v tej epizodi posebno vlogo gobinizma in darvinizma. https://podcast-das-dritte-reich.jimdosite.com/ https://www.facebook.com/profile.php?id=61563249141066

Ali je kolektivni ponos na svoje prednike kot v nemški ponos na germanske prednike v 19. stoletju le nemški fenomen? Je to neka oblika kolektivnega narcizma? Nastanek arijskega koncepta. Richard Wagner in bayreuthski krog. Povezava do spletne strani podcasta Povezava do Facebook strani podcasta

Ali obstaja povezava – je bil Napoleon zločinec kot Hitler? Pogovarjamo se o Hitlerjevem obisku Pariza leta 1940, težavah v ruski kampanji, obstajajo vzporednice z Napoleonom Hitlerjem. Kaj se je zgodilo z Napoleonovim edinim sinom. POVEZAVA do spletne strani podcasta POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Obiskal sem Jachymov v Sudetih, kjer so nacisti dobivali uran, Himmlerjev grad SS, ki naj bi bil središče sveta in vojaško obrambno linijo Grebbelinie, kjer so Nizozemci poskušali ustaviti Nemce. LINK na spletno stran LINK na Facebook

Govorili smo tudi o ozadju nacistične ideologije in znanosti o antiki v 19. stoletju. Dotaknili tudi vprašanja, kaj je Schliemann mislil o svastiki. Kje so korenine nacionalizma? Pa tudi o psihološkem problemu, kaj se zgodi, če nimam plemenite preteklosti. Naša spletna stran https://podcast-das-dritte-reich.jimdosite.com/ Facebook povezava

Spregovoriti želim o motivaciji in načrtih za ta projekt. Razpravljal bom tudi o izrazu „Tretji rajh“.