Čutim 25

Taja Topôlovec, soustanoviteljica neodvisnega medija Pod črto, ki bralcem ponuja skrbno raziskane in poglobljene novinarske zgodbe o aktualnih temah, razmišlja o prihodnosti novinarstva in države.Taja Topôlovec, soustanoviteljica neodvisnega medija Pod črto, ki bralcem ponuja skrbno raziskane in poglobljene novinarske zgodbe o aktualnih temah, razmišlja o prihodnosti novinarstva in države. “Bralci niso otroci. Niso nekdo, ki ne ve, in mu moramo mi pojasnjevati, kako biti odrasla oseba v tem svetu. So v zelo horizontalnem odnosu z novinarji.” “V dobri državi bodo ljudje radi plačevali davke, ker bodo vedeli, da gre njihov prispevek v pomembne in pametne stvari.”

Svoja razmišljanja o državi in družbi je ob 25-letnici samostojne Slovenije predstavil Jasmin B. Frelih."Zdi se mi, da sta mesti Prešerna in Cankarja bolj ali manj zagotovljeni. Res sta vrhunca književnosti, tako da bo Slovenija skozi čas vedno lahko ponosna nanju."Svoja razmišljanja o državi in družbi bo ob 25-letnici samostojne Slovenije predstavil mladi pisatelj Jasmin B. Frelih. Pravi, da mora biti pisatelj pronicljiv opazovalec in mora znati ubesediti kopičenje misli, ki se mu vrti po glavi. “Vendar najbrž ne bomo nikoli vedeli, ali se pisatelj rodi ali ustvari. Sam menim, da je to stvar volje in odločitve.“ “Pisatelj piše ne glede na to, na kakšen način se ga vzpodbuja. Mislim, da se nam ni treba bati in da bomo imeli še veliko pisateljev v prihodnosti.” To, da mladi ne berejo več, se mu ne zdi niti približno res. “Če ne vzamejo knjige v roke, so še vedno na internetu ves dan. Izkušnja družabnih medijev je v treh četrtinah sestavljena iz branja. Tako da bralci so. In ko se bodo naveličali tega in ugotovili, da ni bolj nore izkušnje kot ena dobra knjiga, bodo pa tudi knjige brali.”    “Več boš bral, boljše knjige boš bral, bolje ti bo.” Kaj naj ljudje berejo ob 25-letnici slovenske osamosvojitve? “Že če bodo sploh kaj brali, bo super. Sicer pa sem se jaz zadnje čase posvetil Cankarjevi zbirki kratke proze: Podobe iz sanj.“

Filozof dr. Mirt Komel bo spregovoril o hlapčevskem narodu, ki bo pisanje sodbe precej verjetno spet prepustil drugim, in kot poglavitni problem države izpostavil med Slovenci prevladujoči odklonilen odnos do politike. Dr. Mirt Komel je spregovoril o hlapčevskem narodu, ki bo pisanje sodbe precej verjetno spet prepustil drugim, in kot poglavitni problem države izpostavlja med Slovenci prevladujoči odklonilen odnos do politike. Pravi, da je eden izmed najbolj trdovratnih mitov v slovenskem prostoru ta, ki pravi, da je literatura osvobodila slovenski narod, še preden je ta dobil svojo državo. “To, da ljudje ne zaupajo predstavnikom ljudstva, bi moral biti sestavni del demokratične države. To, da ne zaupajo politiki, pa pomeni, da ne zaupajo lastnim političnim zmožnostim. Ne zaupajo temu, da so sami nosilci politične odgovornosti in volje.” Kako pa dr. Mirt Komel doživlja slovensko zastavo in himno: “Moram priznati, da mi dvigne pritisk, ko slišim slovensko himno ali vidim zastavo, ker ju poosebljajo ljudje, s katerimi nimam nič skupnega. Desničarski konservativni domoljubi so vzeli te simbole za svoje in jih tako rekoč monopolizirali.”

Na 25 let slovenske samostojnosti je pogledala pet let mlajša Manca Trampuš, pevka in kitaristka skupine Koala Voice, sicer pa študentka industrijskega oblikovanja. Razmišlja o slovenski glasbeni sceni, prostorih alternativne kulture in slovenskem jeziku.Na 25 let slovenske samostojnosti je pogledala pet let mlajša Manca Trampuš, pevka in kitaristka skupine Koala Voice, sicer pa študentka industrijskega oblikovanja. Razmišlja o slovenski glasbeni sceni, prostorih alternativne kulture in slovenskem jeziku. “Vsak jezik se razvija. Imamo veliko stika z angleščino, zato se razume, da se dva svetova prepletata. To pa ne pomeni, da pozabljamo na pomembnost svojega jezika, vseeno ga imaš rad.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Komad, ki bo povzel stanje v slovenski družbi čez 25 let, bo močan. Ne bo žalostno ali veselo opevanje, ampak realno, brez kakršnih koli olepšav. Tudi besedilo bo ostro.“

Ob 25-letnici samostojne Slovenije je svoje poglede na družbo in državo predstavila 29-letna Sara Kališnik Verovšek, dvakratna doktorica znanosti, ki je ravno končala študij matematike na Stanfordu. Njeno področje preučevanja so velike baze podatkov in njihova obdelava. Razmišlja o visokošolskem sistemu, Slovencih v tujini in odnosu do države.Ob 25-letnici samostojne Slovenije je svoje poglede na družbo in državo predstavila 29-letna Sara Kališnik Verovšek, dvakratna doktorica znanosti, ki je ravno končala študij matematike na Stanfordu. Njeno področje preučevanja so velike baze podatkov in njihova obdelava. Razmišlja o visokošolskem sistemu, Slovencih v tujini in odnosu do države. “Največja razlika med študijem v Sloveniji in v ZDA je predvsem v denarju – tam je za raziskovanje namenjenih precej več sredstev.“ Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Slovenci smo preveč črnogledi, pozabljamo, da je tudi doma dobro. Šolstvo in zdravstvo ne smeta biti samoumevna, morali bi ju ceniti.“

Ob obletnici samostojne Sloveniji sta svoja razmišljanja predstavila Robi Špiler in Tjaša Štuc, ki sta tako kot država stara 25 let. Živita in ustvarjata v mali hiški z velikim vrtom. Po študiju sta ubrala nenavadno pot – iz mesta sta se odpravila na podeželje, postavila mobilno hiško, zdaj pa jima vrt nudi preživetje. Svoj življenjski slog opišeta z besedami “manj je več”. Ob obletnici samostojne Sloveniji sta svoja razmišljanja predstavila Robi Špiler in Tjaša Štruc, ki sta tako kot država stara 25 let. Živita in ustvarjata v mali hiški z velikim vrtom. Po študiju sta ubrala nenavadno pot – iz mesta sta se odpravila na podeželje, postavila mobilno hiško, zdaj pa jima vrt nudi preživetje. Svoj življenjski slog opišeta z besedami “manj je več”. “Žal le še prek materialnih stvari ljudje dobijo pozitivne občutke, ki pa so vedno kratkoročni. Midva pa si zavestno poenostavljava življenje, tako lahko več energije nameniva stvarem, ki so res pomembne in v katerih uživaš.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Začnemo lahko z osnovami in gradimo na stvareh, s katerimi smo zadovoljni. Vsak posameznik lahko naredi veliko.” Notranjost hiške Solarni sušilnik sadja

Ob 25-letnici samostojne Slovenije bo na razmere v družbi in državi pogledala 29-letna Tina Vrbnjak, igralka v SNG Drama, ki tudi izven okolja Drame nastopa v različnih avtorskih predstavah. Razmislila bo o gledališču, odnosih med spoloma in položaju mladih igralcev.Ob 25-letnici samostojne Slovenije je na razmere v družbi in državi pogledala 29-letna Tina Vrbnjak, igralka v SNG Drama, ki tudi izven okolja Drame nastopa v različnih avtorskih predstavah. Razmislila bo o gledališču, odnosih med spoloma in položaju mladih igralcev. “O odnosih med spoli veliko govorijo predvsem ženske, tako kot o določenih življenjskih situacijah govorijo le skupine ljudi, ki se jih to tiče. To je pomanjkanje solidarnosti, v katerega nas sili sedanji sistem.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Želim si, da bi bili v predstavi, ki bo čez 25 let prikazala slovensko družbo, krasni liki. Heteroseksualni zaposleni moški, homoseksualne ženske, Sirijec, Srb … Med seboj bi se vsi dopolnjevali in živeli v sožitju.”

Na 25 let let samostojne Slovenije je pogledal dobro leto mlajši Nejc Levstik, režiser, ki se zadnjih nekaj let ukvarja predvsem s filmom in televizijo. Ustvarja kratke dokumentarne in igrane filme, televizijske serije in oglase, ogled filma v slovenskem jeziku se mu zdi privilegij.Na 25 let let samostojne Slovenije je pogledal dobro leto mlajši Nejc Levstik, režiser, ki se zadnjih nekaj let ukvarja predvsem s filmom in televizijo. Ustvarja kratke dokumentarne in igrane filme, televizijske serije in oglase, ogled filma v slovenskem jeziku se mu zdi privilegij. “Slovenci imamo zelo slabo mnenje o svojih filmih, a tu gre le za zelo zakoreninjene predsodke. Gledalci morajo dati filmu priložnost, pa bodo videli, če so res tako zanič.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Na kadru, ki bi povzemal stanje v slovenski družbi, bi bila živahna, svetla ulica, vendar ne bi bilo zvoka. Ljudje bi želeli nekaj povedati, vendar jih nihče ne bi slišal.”

O državi je razmislil nekdanji dijaški in študentski šampion v debatiranju Filip Dobranić. Danes diplomant filozofije in sociologije kulture dela v oglaševanju, sicer pa je med najbolj aktivnimi na Inštitutu za druga vprašanja, ki prek spletne platforme Danes je nov dan propagira alternativne oblike politične participacije slovenske javnosti in soustvarja lepši jutri za Slovenijo.O državi razmišlja nekdanji dijaški in študentski šampion v debatiranju Filip Dobranić. Danes diplomant filozofije in sociologije kulture dela v oglaševanju, sicer pa je med najbolj aktivnimi na Inštitutu za druga vprašanja, ki prek spletne platforme Danes je nov dan propagira alternativne oblike politične participacije slovenske javnosti in soustvarja lepši jutri za Slovenijo. “Ljudje zelo dobro vedo, kaj si želijo. Sposobni so se odločiti, kaj jim je všeč in kaj ne. Želel bi si, da se naš politični prostor predrugači v nekaj, kar se dogaja vsak dan. Ideja praznega čeka za štiri leta se je izkazala za slabo.“ Filip Dobranić je prepričan, da moramo iskati nove načine politične participacije, ljudje po njegovem mnenju ne grejo na volitve, ker imajo težave s političnim sistemom in ne z listkom. Diplomant filozofije in sociologije kulture še pravi, da ne šteka nacionalizma: “Ne vidim, zakaj bi bil boljši človek, če bi verjel, da je biti Slovenec nekaj boljšega.”

O državi bo razmislil nekdanji dijaški in študentski šampion v debatiranju Filip Dobranić. Danes diplomant filozofije in sociologije kulture dela v oglaševanju, sicer pa je eden vodilnih na Inštitutu Danes je nov dan, ki prek spletne platforme propagira alternativne oblike politične participacije slovenske javnosti in soustvarja lepši jutri za Slovenijo.

Slovenija praznuje četrt stoletja samostojnosti, ob tej priložnosti bo svoje razmisleke o družbi in državi predstavila 28-letna Tea Jarc, aktivistka, ki deluje predvsem na področju mladinskega dela in mladinskih politik, prostovoljka na sindikatu Mladi plus, ki združuje mlade v negotovih oblikah delovnih razmerij, in študentka prava.Slovenija praznuje četrt stoletja samostojnosti, ob tej priložnosti je svoje razmisleke o družbi in državi predstavila 28-letna Tea Jarc, aktivistka, ki deluje predvsem na področju mladinskega dela in mladinskih politik, prostovoljka na sindikatu Mladi plus, ki združuje mlade v negotovih oblikah delovnih razmerij, in študentka prava. “Zaposlitvena kriza pri mladih vpliva tudi na demografsko sliko, mladi se pozneje odločajo za družino. Veliko jih pri 30-ih še vedno živi pri starših in nimajo niti meseca delovne dobe, kar vpliva tudi na pokojninsko blagajno. To niso problemi le mladih, ampak celotne družbe.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Ne potrebujemo delitev na naše in tuje, v resnici smo del širšega sveta. Nismo izolirani. Ko bomo sodelovali, bomo lahko dosegali cilje. Če bi mislila, da bosta individualizem in egoizem sledila tudi čez 25 let, potem ne vem, kako bi se vsako jutro zbudila.”

Ob 25-letnici samostojne Slovenije je svoje razmisleke predstavil 32-letni Žiga Pirnat, skladatelj, aranžer, skorajšnji doktor jezikoslovja in bivši diplomat, ki zdaj živi med Los Angelesom in Ljubljano. Pravi, da nikoli ni štel vseh jezikov, ki jih govori, med zanimivejšimi pa so stara cerkvena slovanščina, hetitščina, stara grščina in stara indijščina.Ob 25-letnici samostojne Slovenije je svoje razmisleke predstavil 32-letni Žiga Pirnat, skladatelj, aranžer, skorajšnji doktor jezikoslovja in bivši diplomat, ki zdaj živi med Los Angelesom in Ljubljano. Pravi, da nikoli ni štel vseh jezikov, ki jih govori, med zanimivejšimi pa so stara cerkvena slovanščina, hetitščina, stara grščina in stara indijščina. “Globalizacija lahko včasih naredi veliko škode, včasih pa precej dobrega. Majhne jezike in kulture, kot je slovenska, moramo zaščititi, a s popolnim zaprtjem in ograjevanjem tudi ne moreš preživeti.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Želel bi si, da bi bilo čez 25 let v Sloveniji več idej in več akcije. Manj pasivne kritike in pritoževanja ter več vizij. Odločiti se moramo, kaj želimo, določiti cilje in to, kako priti tja. Videti moramo na pol poln kozarec.”

O prvi četrtini stoletja samostojne Slovenije je spregovoril Tomaž Humar, pred kratkim je postal najmlajši zemljan, ki je prekolesaril pot okrog sveta. Sin slavnega alpinista je predstavil svoja razmišljanja o državi in družbi ter ju umestil v svoje videnje sveta. V sedmih mesecih je prevozil 29.000 kilometrov in ob tem, kot pravi, veliko razmišljal o svoji državi.O prvi četrtini stoletja samostojne Slovenije je spregovoril Tomaž Humar, pred kratkim je postal najmlajši zemljan, ki je prekolesaril pot okrog sveta. Sin slavnega alpinista je predstavil svoja razmišljanja o državi in družbi ter ju umestil v svoje videnje sveta. V sedmih mesecih je prevozil 29.000 kilometrov in ob tem, kot pravi, veliko razmišljal o svoji državi. “Imamo velik potencial, ki se ga sploh ne zavedamo. Ljudje imajo še vedno vrednote, ki na zahodu izginjajo – družina, ljubezen, bratstvo, prijatelji …” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Mi smo tisti, ki se bomo odločili, kakšna bo Slovenija čez 25 let. Če bomo naredili gibanja, ki bodo spodbudila nekatere sektorje v državi, bo to postala boljša država.”

Tržaški Slovenec, ki živi na Tržaškem Krasu. Antropolog, kulturolog, filozof, radijec in alpinist. Zase pravi, da prestavlja most med slovenskim in italijanskim svetom, to vlogo bi pa rad tudi pripisal Slovencem v Italiji, ki imajo reference v kontinentalni Sloveniji pa vendar jim je kakšna Gorenjska ali Štajerska včasih dlje od Rima. Foto: Igor Kuster, Festival gorniškega filmaAntropolog, kulturolog, filozof, radijec in alpinistTržaški Slovenec, ki živi na tržaškem Krasu. Zase pravi, da prestavlja most med slovenskim in italijanskim svetom, to vlogo bi pa rad tudi pripisal Slovencem v Italiji, ki imajo reference v kontinentalni Sloveniji pa vendar jim je kakšna Gorenjska ali Štajerska včasih dlje od Rima. Poučuje zgodovino in filozofijo na slovenskih šolah v Italiji, že dolgo let sodeluje na Radiu Trst A, v oddaji posvečeni mladim – Mladi val. Redno sodeluje tudi z Društvom slovenskih izobražencev. Je tudi koordinator filozofskega projekta Misliti več. Je tudi alpinist, ki sodeluje z Festivalom gorniškega filma, a vendar ne tekmuje, niti sam s seboj. “Ne zanima me, če se bom nekje sredi smeri zaradi grdega vremena ali utrujenosti vrnil nazaj. Tisto ni izgubljena tekma. Človek ima tudi to nalogo, da se skuša vzpenjati po nekih lestvah in to se tudi da narediti v gorah.” “Triglav po mojem mnenju ničesar ne doda slovenstvu. Je pač eden od tistih simbolov naroda, ki naj bi nas združevali. Kar pa ni nujen pogoj, da se počutiš Slovenca.” – Jernej Šček Razlika med izobešanjem slovenske zastave v Trstu in v Ljubljani je bistvena “Slovenci v Italiji se že dolga leta borimo za tisto kar nam ni dano, to je vidna dvojezičnost. Na slovenski obali lahko vsak trenutek dobite globo, če vaša trgovina nima kakega razglasa v italijanščini in slovenščini. To je na italijanski strani popolna utopija. Zaradi tega nam izobešena zastava na slovenski šoli veliko več pomeni kot pa vam tista na Trgu republike.” Problematična beseda: zamejec “Bila je problematična še pred padcem fizične pregrade med Slovenijo in Italijo. Ker logično predstavlja razmerje moči podrejenosti in pokroviteljstva na drugi strani. Izraz zamejec pa je problematičen v nas samih. Za seboj skriva neko viktimizacijo, s katero se še nismo znali konkretno soočiti in jo preseči. Zato sem veliko bolj zadovoljen, če nekdo enostavno reče samo: Tržaški Slovenec.“

O 25-letnici samostojne Slovenije je razmislila 28-letna Nastja Merc, ki v projektnem učenju za mlajše odrasle ali krajše PUM dela z mladimi do 25. leta, ki so izpadli iz rednega šolanja in so brezposelni. Skušajo jim omogočiti nadaljevanje šolanja in jim pomagajo pri iskanju zaposlitve, vsakodnevno je torej v stisku s tistimi, ki jih je družba potisnila na rob.O 25-letnici samostojne Slovenije je razmislila 28-letna Nastja Merc, ki v projektnem učenju za mlajše odrasle ali krajše PUM na Ljudski univerzi Radovljica dela z mladimi do 25. leta, ki so izpadli iz rednega šolanja in so brezposelni. Skušajo jim omogočiti nadaljevanje šolanja in jim pomagajo pri iskanju zaposlitve, vsakodnevno je torej v stisku s tistimi, ki jih je družba potisnila na rob. “Mladi na socialnem robu so vse bolj nastrojeni proti državi. Zaradi tega so tudi manj tolerantni in ne čutijo, da bi lahko soustvarjali v Sloveniji.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Čez 25 let bomo bolj tolerantni, bolj bomo sprejemali druge ljudi. Moramo po poti sprejemanja drug drugega, vsi morajo dobiti možnost spregovoriti in sodelovati, predvsem pa moramo spodbujati mlade.”

Na 25 let let samostojne Slovenije bo pogledal sedem let mlajši Jaka Smerkolj, dijak Gimnazije Vič, pisec literarnih in gledaliških recenzij ter eden izmed ustvarjalcev revije Novi dijak, ki povezuje kritično razmišljujoče srednješolce z ljubljanskih gimnazij.Na 25 let let samostojne Slovenije bo pogledal sedem let mlajši Jaka Smerkolj, dijak Gimnazije Vič, pisec literarnih in gledaliških recenzij ter eden izmed ustvarjalcev revije Novi dijak, ki povezuje kritično razmišljujoče srednješolce z ljubljanskih gimnazij. “Šolski sistem ti daje več kot dovolj priložnosti, da si kritičen do njega. Najbolj uspešni so tisti, ki so najbolj konformni. Ne omogoča širine in svobode razmisleka.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. “Več bi morali delati na solidarnosti in komunikaciji. Naučiti bi se morali poslušati drug drugega.”

O domovini razmišlja mlada strelka z zračnim orožjem Živa Dvoršak.O domovini bo tokrat razmislila športnica, ki jo je – Slovenijo namreč – pred štirimi leti predstavljala na Olimpijskih igrah v Londonu. Med drugim dobitnica bronaste medalje z evropskega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem Živa Dvoršak pravi, da je res povsod lepo, a doma najlepše. “Če bi stremeli k ciljem iz športa, k trdemu delu, k pravim pristopom, z izpolnjevanjem svojih in skupnih ciljev, bili hkrati poenoteni in bi prinašali neke individualne raznolikosti, bi se na ta način kaj tudi izboljšalo.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

Svoje poglede na državo je predstavila specializantka nevrologije, inženirka in kmalu doktorica matematike in računalništva ter magistra bioinformatike, predsednica društva Humanitarček, vodja Ambulante za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja Ninna Kozorog.Svoje poglede na državo je predstavila specializantka nevrologije, inženirka in kmalu doktorica matematike in računalništva ter magistra bioinformatike, predsednica društva Humanitarček, vodja Ambulante za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja Ninna Kozorog. “Zdaj se obnašamo kot razvajen petletnik in se ne moremo vključiti v zahteve Evrope. Upam, da bomo čez 25 let odrasli in vzpostavili vrednote. Rabimo malo več motivacije, človečnosti in poguma za spremembe.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

Pred praznikom dela je o pogledu na delo med mladimi, aktivizmu in avtonomiji volje spregovoril Marko Funkl. Prihaja iz Zasavja, s trebuhom za kruhom je prišel v Ljubljano. V prestolnici se ukvarja s poučevanjem ruskega jezika, večino svojega časa pa namenja za aktivistično delovanje v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo.Pred praznikom dela je o pogledu na delo med mladimi, aktivizmu in avtonomiji volje spregovoril Marko Funkl. Prihaja iz Zasavja, s trebuhom za kruhom je prišel v Ljubljano. Tisti predsednik Zveze Študentskih klubov Slovenije, ki je pripeljal na ulice tisoče študentov in dijakov. V prestolnici se ukvarja s poučevanjem ruskega jezika, večino svojega časa pa namenja za aktivistično delovanje v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo. “Živimo v času, ko smo en dan heroji, ki se borimo proti sistemu in plačujemo davke kot samostojni podjetniki, drug dan pa kot žrtve, zato ker te iste davke moramo plačevati, ostane nam pa bolj malo za preživetje. Ves čas smo nekje med heroji in žrtvami.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

S fotografijo slovenske družbe, državnih simbolov in pričakovanih sprememb je postregel Matic Zorman, 29-letni svobodni fotoreporter, aktiven v Sloveniji, na Balkanu in občasno tudi na Bližnjem vzhodu. Za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad, letos tudi fotografskega "oskarja" - nagrado World Press Photo.S fotografijo slovenske družbe, državnih simbolov in pričakovanih sprememb bo postregel Matic Zorman, 29-letni svobodni fotoreporter, aktiven v Sloveniji, na Balkanu in občasno tudi na Bližnjem vzhodu. Za svoje delo je letos prejel fotografskega “oskarja” – nagrado World Press Photo, in več drugih nagrad. “Ni mi tako pomembno, od kod prihajam. Počutim se kot reprezentant zgodb, ki sem jih fotografiral.” “Čez 25 let bom obrnil fotoaparat in posnel sliko, ki bo predstavljala Slovenijo. Upam, da bo to barvita stena, da bomo raznolika država, ki zaliva mlade upe in nagrajuje stare.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

O mladih v umetnosti, pogledu na solidarnost in pozornosti do drugih je spregovorila Katja Perat, 28-letna avtorica dveh pesniških zbirk ter gledaliških tekstov in publicistka, hkrati pa pozorna opazovalka družbe.Slovenci precej raje pišemo kot beremo, kar v prevodu pomeni, da imamo težave z narcisizmomO mladih v umetnosti, pogledu na solidarnost in pozornosti do drugih je spregovorila Katja Perat, 28-letna avtorica dveh pesniških zbirk ter gledaliških tekstov  in publicistka, hkrati pa pozorna opazovalka družbe. “Radi relativiziramo stvari, ko bi bilo treba kaj narediti. Dobro bi bilo imeti jasne predstave o naših ciljih, dokler bi te predstave ostajale na ravni dobrega, ne na sovraštvu.” Njena generacija se je zdaj znašla na trgu delovne sile: “Smo v neenakovrednem položaju, ker vstopamo na ta trg po krizi, tako prihajamo v prostor, kjer prostora ni.” “Solidarni bi morali biti ob vseh nesrečah, ne le, ko je nekaj tako očitno, da se ne da več spregledati. Smo pa mojstri v prikrivanju stvari, ki bi morale postati očitne.” Po 25 letih samostojne države 25 mladih – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

Po 25 letih samostojne države o njej kritično razmišlja 25 njenih vrstnikov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih. Eden takih je novinar Vasja Jager. Pred objavo svojega prvega članka o korupciji ni spal, saj je mislil, kako bo povzročil velike spremembe. Kasneje je ugotovil, da se večinoma bori z mlini na veter. Čez 25 let pa si želi napisati zgodbo o aktivnem državljanu, ki mu ni vseeno za državo."Čez 25 let si želim napisati zgodbo o ljudeh, ki so se vsaj potrudili, da so izpolnili svoje potenciale"Novinar Vasja Jager pred objavo svojega prvega članka o korupciji ni spal, saj je mislil, da bo povzročil velike spremembe. Kasneje je ugotovil, da se večinoma bori z mlini na veter. “Bojim se, da smo novinarji v družbi postali samo pripovedovalci zgodb, ki nimajo pravega učinka. In bojim se, da se je tudi javnost nekako sprijaznila s to vlogo. Ko ljudje preberejo neki članek ali pogledajo neki prispevek na televiziji in zadovoljijo svoj skriti sadizem, ko vidijo, da nekomu gre še slabše in potem se malo bolj umirjeni umaknejo, gredo spat in čakajo do naslednjega dneva, ko se kolo spet zavrti.” Pravi, da je čas za aktivnega državljana: “Slednji se ne zaveda samo svojih pravic in odgovornosti, ampak gleda tudi pod prste elitam in politiki. Aktivni državljan ne sprejema več krivde nase, ampak jo pripisuje tistim, ki so dejansko krivi.” “Mislim, da je zelo pomembno v tem smislu, da govorimo tudi o aktivnem novinarju, ki se ne skriva več za dogmami objektivnosti in nekega lažnega uravnoteževanja, ampak odkrito pove “to je dobro, to je slabo” in zna to argumentirat.” Čez 25 let si želi napisati zgodbo o državljanu, ki mu ni vseeno za državo. “Želim si napisati zgodbo o ljudeh, ki so se vsaj potrudili, da so izpolnili svoje potenciale. O ljudeh, ki so znova našli v sebi neko pokončnost, za katero morda ne verjamejo več, da jo imajo. In o Sloveniji, ki ni ne balkanska Švica in ne mala Amerika, ampak je Slovenija.” “Na koncu koncev je naša država res zelo lepa in dobri ljudje živijo tu, velika škoda je kar se zdaj dogaja z njo. In želel bi, da bi ljudje dali te občutke, ki jih sedaj razjedajo, na pravo mesto in speljali neko spremembo.” Po 25 letih samostojne države o njej razmišlja 25 mladih, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih.

O tem, kako 25. rojstni dan Slovenije čuti v tujini, bo spregovorila Nina Delakorda, 29-letna gradbenica, ki dela kot nadzornica na velikem gradbišču v Avstriji. Sodelovala je že pri gradnji nove cevi londonske podzemne železnice, trenutno pa nadzira gradnjo 130-kilometrske železniške proge, ki bo povezala Gradec s Celovcem.O tem, kako 25. rojstni dan Slovenije čuti v tujini, bo spregovorila Nina Delakorda, 29-letna gradbenica, ki dela kot nadzornica na velikem gradbišču v Avstriji. Sodelovala je že pri gradnji nove cevi londonske podzemne železnice, trenutno pa nadzira gradnjo 130-kilometrske železniške proge, ki bo povezala Gradec s Celovcem. »Potrebujemo več optimizma in zavedanja, da smo Slovenci razgledan narod s širokim spektrom znanja. Vse to moramo samo še izkoristiti.« Po 25 letih samostojne države 25 njenih vrstnikov – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

O družbi, mladih in državi je govoril Rok Capuder, 32-letni profesor fizike na Gimnaziji Vič in vodja Zavoda 404, kjer z 32 osnovnimi in srednjimi šolami ustvarjajo različne tehnične in strojne projekte – podmornice, kvadrokopterje, avtonomna letala in podobno.O družbi, mladih in državi je govoril Rok Capuder, 32-letni profesor fizike na Gimnaziji Vič in vodja Zavoda 404, kjer z 32 osnovnimi in srednjimi šolami ustvarjajo različne tehnične in strojne projekte – podmornice, kvadrokopterje, avtonomna letala in podobno. »Generacija današnjih dijakov bo čez 25 let vodila državo. Upam, da bodo dovolj modri, da se bodo obremenjevali z relevantnimi stvarmi, manj populistični od današnjih politikov in da bodo našli prave izzive, v katere se splača zaglodati. Tako bomo lahko čez 25, 50 ali 100 let živeli na prostoru, ki bo prosperiral.« Po 25 letih samostojne države 25 njenih vrstnikov – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

Po 25 letih samostojne države 25 njenih vrstnikov – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. Svoje poglede na državne simbole, državnost, položaj manjšin in prihodnost je predstavil Gal Jakič, 27-letni paraolimpijec, 10 let tudi član reprezentance v alpskem smučanju za športnike invalide.Svoje poglede na državne simbole, državnost, položaj manjšin in prihodnost je predstavil Gal Jakič, 27-letni paraolimpijec, 10 let tudi član reprezentance v alpskem smučanju za športnike invalide. “Da se bomo znali spopasti z izzivi moderne dobe, potrebujemo energijo in drznost. Le tako bomo znali pokazati, zakaj smo posebni in si zaslužimo lastno državo.“ Po 25 letih samostojne države 25 njenih vrstnikov – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji.

Po 25 letih samostojne države 25 njenih vrstnikov – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. Prva je spregovorila Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon, psihologinja in družbena raziskovalka. Zanimajo jo predvsem novi družbeni in ekonomski modeli ter vsi koncepti, ki omogočajo opolnomočenje posameznika v moderni družbi.Po 25 letih samostojne države 25 njenih vrstnikov – aktivnih, izstopajočih, razmišljujočih državljanov, ki se lahko pohvalijo s presežki na svojih področjih, razmišlja o Sloveniji. Prva je spregovorila Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon, psihologinja in družbena raziskovalka. Zanimajo jo predvsem novi družbeni in ekonomski modeli ter vsi koncepti, ki omogočajo opolnomočenje posameznika v moderni družbi. “Bistveno je to, kako bomo uporabili energijo – bomo škodili sami sebi ali jo bomo usmerili v nekaj dobrega. Pozabljamo na naše znamke – Avseniki, Laibachi in Žižek so tri znamke, ki so svetovnega formata. Na njih bi lahko gradili in jih jemali za inspiracijo, le bolj moramo ceniti drug drugega.”