Futr za jutr

O zdravju tal, monitoringu tal in onesnaženosti ter glavni grožnji kmetijskim tlom - pozidaviTako kot zrak in voda so tudi tla naravni vir, ki ga varujemo in spremljamo njegovo stanje. Nekaj besed zato namenjamo varovanju tal, sveži evropski zakonodaji o monitoringu tal, pojmu zdravja tal in na drugi strani njegovim nasprotjem - degradaciji in onesnaženosti. V ospredju bodo kmetijska tla - njive, travniki.Velik del oddaje namenjamo še glavni grožnji kmetijskim tlom - pozidavi. Pridelave hrane si namreč brez tal ne moremo predstavljati - so temelj kmetijske dejavnosti. Imajo pa tudi druge vloge v ekosistemih, tako z vidika narave kot vidika človeka.Gostje:doktorica Helena Grčman s Katedre za pedologijo Biotehniške fakultete. Poleg nje, v tokratni oddaji gostimo še docent doktor Marka Zupana s Katedre za pedologijo Biotehniške fakultetez istoimenske katedre; doktorica Barbaro Čenčur Curk z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete ter Tadej Hiti vodja Sektorja za kakovost tal z Agencije Republike Slovenije za okolje

Hrvati pri nasPrerešetali bomo cene živil in hrane. Kako je strukturirana cena živil? Kolikšen delež pogače gre kmetu in kolikšen ostalim akterjem v kmetijsko-živilski verigi, ko v svojo košarico položimo kruh, zelenjavo, čips … Kaj žene inflacijo, ki jo lahko občutimo v zadnjih letih? Zakaj prihaja do razlik med cenami hrane med državami. Zakaj je slovensko pivo cenejše v Italiji?Kakšno vlogo imajo tu subvencije? Je to mehanizem, s katerim Evropska Unija uravnava ceno živil? V oddaji gostimo tudi agrarnega ekonomista izrednega profesorja Aleša Kuharja z Biotehniške fakultete, za mnenje pa smo povprašali kmete na protestu, ki je potekal v začetku februarja 2026.

O prostotrgovinskem sporazumu Mercosur.

O nabiralništvu, kje začeti, kam nadaljevatiJesen se polagoma izteka in s tem tudi sezona nabiranja. Pridružili sta se nam Iva Hari in Katja Rebolj, snovalki mnogih zanimivih z nabiralništvom povezanih dejavnosti, med drugim sta aktivni pri organizaciji Festivala nabiralništva.

Pogovor o migrantskih delavcih na evropskih poljihV današnji oddaji Futr za jutr gostimo romunsko novinarko Eleno Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța. Z njima sva se pogovarjala o romunskih migrantskih delavcih in njihovih življenjih na evropskih poljih in sadovnjakih. Prisluhnete lahko zgodbam z njunih srečanj z delavkami in delavci, ki jih poročata iz kombija, predelanega v avtodom.

Pogovor z mladimi kmeticamiKakšni bodo naši pridelovalci prihodnosti? V tokratni oddaju Futr za jutr preusmerjamo pogled na obraze za pridelovanjem hrane. Kakšne pogoje ustvarjamo za nadaljevanje kmetijstva v Sloveniji? Kako potekajo kmetijska mednarodna izobraževanja? Kam se bo slovensko kmetijstvo preusmerilo? Prisluhni pogovoru z mladima kmeticama Anjo Kastelic in Doris Letina, kjer bomo vse odgovore izvedeli iz prve roke.

Visokogorsko planšarstvo in sirček za jutrSir, skuta, smetana in pinjenec, krave vodnice in trajnostno planšarstvo. Znanstvena redakcija se je minuli vikend mudila visoko na dveh bohinjskih planinah in se vprašala: kako naj kmetujemo v zaščitenem visokogorju Triglavskega narodnega parka in hkrati vzgajamo odnos do pridelave hrane. Prisluhnite reportaži Futr za jutr o sirarstvu in planšarstvu v Bohinju, ki vas ne bo pustila skisane volje.

Zakaj lahko celo leto uživamo v svežem sadju in zelenjavi?Zakaj lahko celo leto uživamo v svežem sadju in zelenjavi? Kako to, da lahko uvozimo česen s Kitajske, meso pa z Nizozemske? V tokratni oddaji Futr za jutr o globalni logistiki industrije hrane – od shranjevanja sadja in zelenjave do pakiranja in transporta. Zakaj najdemo v trgovini v plastiko zavite kumare, hrano pa zavržemo zaradi slabega izgleda?

Konzerviranje živil in stabilnost prehranskega sistemaNezdrava hitra hrana z neomejenim rokom trajanja, neutrudno mehurčkanje v mehaniziranih fermentacijskih komorah. V tokratni oddaji Futr za jutr: zakaj se hrana kvari in kako preprečimo njeno propadanje? So učinkovitejši klasični prijemi s segrevanjem, soljenjem, kisanjem in sladkanjem ali jih bodo zamenjale visokotlačne, elektrostatične, genetske in mikrobiološke metode za podaljševanje roka trajanja? Pogovarjali se bomo o konzerviranju hrane – o pristopih k podaljševanju roka trajanja in prihodnosti tehnologij, s katerimi skušamo preprečiti kvarjenje hrane, s čimer tudi preprečimo nastanek odpadkov. V petek ob 12. uri.

O vlogi namakanja za slovensko kmetijstvo in njegovi prihodnostiStarodavna tehnika prevetrena!Tokrat se v oddaji Futr za jutr sprašujemo o pomenu namakanja v kmetijstvu danes – in jutri. Kako namakati, da tal ne osolimo? Ali pa presušimo reke? Je namakanje z vodo iz čistilnih naprav prihodnost kmetijstva? Skupaj s kmetovalcem Blažem Kantejem s Primorske in doktorico Rozalijo Cvejić z Biotehniške fakultete v Ljubljani se poglabljamo v vprašanje, kako v Sloveniji pristopamo k namakanju in zakaj je za prihodnost kmetijstva nujna izgradnja namakalnih sistemov.

Kaj je ekološko kmetijstvo in kako ga slovenska ter evropska politika spodbujata? Kakšno je stanje ekoloških kmetij v Sloveniji in širše v regiji? Katere so kmetijsko-okoljsko-podnebne politike, ki podpirajo izvajanje agroekoloških praks? Na vprašanja odgovarjamo skupaj z doktorico Ano Frelih Larsen z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v oddaji Futr za jutr.

Kar polovica hrane v Evropski uniji se zavrže, še preden pride na naše krožnike. V novi epizodi oddaje Futr za jutr se bomo posvetili izgubam v primarni produkciji in transportni verigi hrane ter pregledali, kako lahko odpadno hrano predelamo v uporabne surovine.

Kakšno je življenje na regenerativni kmetiji? Kaj sploh je regenerativno kmetijstvo in ali ga oziroma kako ga slovenska in evropska politika spodbujata? Je mogoče nahraniti svet z okolju prijaznim kmetijstvom? Na ta in druga vprašanja odgovarjamo skupaj z regenerativnim kmetovalcem in raziskovalcem, doktorjem Miho Curkom, v Futru za jutr.

V prvi oddaji Futr za jutr v letu 2025 se pogovarjamo o problematiki uporabe kemičnih pesticidov in raziskujemo alternativne načine nadzorovanja škodljivcev.S prof. dr. Natašo Štajner z Biotehniške fakultete smo se pogovarjali o uporabi RNK interference za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu.

Tokrat se sprašujemo, kako kmetijstvo vpliva na upad biodiverzitete pri nas in kakšno vlogo odigra pri tem velikost kmetij. V oddaji znova gostimo doktorico Tanjo Šumrada z Biotehniške fakultete, ki pa bo spregovorila še o tem, kako tudi kmetijska dejavnost prispeva k vrstni pestrosti živih bitij.

Evropska unija ureja zakonodajo okoli poplave novih tehnik za spreminjanje genoma. Kaj bo odslej pomenilo »gensko spremenjen organizem«? Kako se bo spremenila pridelava rastlin?

V tokratni oddaji Futr za jutr z gostjo dr. Tanjo Šumrada, raziskovalko s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti UL, razpravljamo, katere naravi prijazne kmetijske prakse so v rabi v Sloveniji, katere naravovarstvene prakse so se do sedaj izkazale za uspešne in ali se te razlikujejo med območji intenzivnega in ekstenzivnega kmetovanja. V pogovoru se dotaknemu tudi vprašanja, kako sodelovanje kmetov in naravovarstvenikov izgleda v praksi.

V prvi epizodi predstavljamo protislovnosti kmetijskih in okoljskih politik Evropske unije. Kako ta razkorak doživljajo kmetje in kam se v področje kmetijstva vključuje pojem trajnosti? Osredotočamo se na skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2023–2027 in jo primerjamo z okoljskimi cilji evropskega zelenega dogovora. Ali so kmetijske politike uspešne v zastavljenih naravovarstvenih ciljih in koliko se okoljski cilji med SKP in zelenim dogovorom razlikujejo?Projekt Futr za jutr sofinancira Eko sklad – Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo. Za vsebino je odgovoren izključno izvajalec projekta Focus, društvo za sonaraven razvoj, in partner Radio Študent. Vsebina ne odraža nujno stališč sofinancerja.