Naše poti

Tokrat nas bo pot vodila v Carigrad, v muzej turških Judov, enega najpomembnejših kulturnih prostorov judovske skupnosti v Turčiji. Muzej ni le zbirka dragocenih predmetov, temveč pripoved o več kot 2600 let dolgi prisotnosti Judov na območju današnje Turčije, od antične Anatolije in prihoda sefardskih Judov iz Španije do današnje skupnosti v Carigradu. Ob tem bomo spregovorili tudi o tesnih zgodovinskih povezavah med Judi in Romi ter o položaju Romov v sodobni Turčiji, kjer številni opozarjajo na diskriminacijo in pomanjkanje pravic. V oddaji bomo predstavili še Andreja Bajiča Šarkezija, romskega stand up komika, ki je postal osebnost leta po izboru bralcev Vestnika in s humorjem odpira pomembne družbene teme ter razbija stereotipe.

Pred kratkim smo se skupaj s televizijsko ekipo oddaje Kaj govoriš mudili v Carigradu, kjer smo raziskovali življenje romske skupnosti, ki že skoraj tisoč let soustvarja podobo tega mesta. V daljši reportaži razkrivamo zgodbe o vsakdanjem delu, ponosu in tradiciji, pa tudi o izzivih, kot so diskriminacija, revščina in izguba jezika. V reportaži boste spoznali posameznike, aktiviste in delavce, ki vsak po svoje ohranjajo romsko identiteto v sodobni Turčiji. Njihove osebne izpovedi razkrivajo, kaj pomeni biti Rom, ki je ujet med preteklostjo, sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. V Turčiji po ocenah nevladnikov živi okoli 8 milijonov Romov, to predstavlja približno deset odstotkov prebivalstva, od tega jih v Carigradu živi približno pol milijona. Gre za eno največjih romskih skupnosti v Evropi, ki je kljub svoji številnosti še vedno pogosto na družbenem robu. Tako številna skupnost pa še vedno nima ustrezne politične zastopanosti in dostopa do osnovnih pravic. Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujeta dve ljubljanski zasedbi: legendarni Šukar s skladbo Khamoro ter skupina Jutro s skladbo Cikorija. Tuji del glasovanja prinaša ognjevite ritme. Na izbiro vam tokrat ponujamo zasedbo Cubismo v sodelovanju s Kočani orkestrom in skladbo El Cumbanchero ter nepozabno Esmo Redžepovo z ansamblom Teodosievski s skladbo A Bre Babi.

Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.

V oddaji bomo spremljali študentke Fakultete za humanistične vede, ki so se odpravile v Prekmurje in tam raziskovale življenje romske skupnosti. Obiskale so romska naselja ter v pogovorih z domačini odkrivale njihove izzive, kulturo in vsakdan. Na nacionalnem posvetu v Ljubljani so strokovnjaki opozorili na razkorak med zakonodajo in dejanskim položajem Romov ter poudarili pomen sodelovanja z njimi. Slišali bomo, zakaj je ohranjanje identitete in kulturne dediščine ključno za prihodnost romske skupnosti. Odpravili se bomo še na osnovno šolo Bršljin v Novem mestu in preverili, kako poteka vključevanje romskih učencev v izobraževalni proces.

Ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprila, smo za vas ujeli utrinke nekaterih izmed praznovanj po Sloveniji, od Kočevja in Maribora do osrednje prireditve v Murski Soboti. Romi kljub številnim izzivom skupnosti vseeno pritrjujejo manjšim, toda opaznejšim napredkom na področju izobraževanja in zaposlovanja. Na dan praznika smo se pogovarjali še s kulinarično mojstrico Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandijem Horvatom Sunnyjem in novinarko na romskem radiu, Nino Brasseur. Delu pogovora, ki je nastal v oddaji Prvi na obisku, bomo prisluhnili tudi v tokratnih Naših poteh.

V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.

V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.

Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom, vrednim pol milijona evrov, želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z dejavnostmi začeli januarja. Mi smo obiskali pet društev, in to v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, ter preverili, na katerem področju kulture bodo usposabljali udeležence. Kako kakovostna bo izvedba programov in vprašanje časa, saj večina zaposlenih na programih ne poseduje niti formalne izobrazbe s področja kulture niti ostalih primerljivih kompetenc za poučevanje udeležencev. Zato smo se z vprašanjem, kako bodo spremljali kakovost same izvedbe prijavljenih in odobrenih programov, obrnili še na kulturno ministrstvo.

Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.

V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.

V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih. Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy.

Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.

Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.

Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.

Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.

Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.

Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.

Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti. Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.

Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona & Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.

Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.

V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.

Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.

Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja. Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.

Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov.

1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo & Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.

V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje "nepripadnosti". Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.

Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.

Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti. Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis & Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.

V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.

Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.

Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.

V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.

V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.

Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem.

V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.

V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.

Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.

Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.

Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.