13. december: Tvoja zunanjost odseva lepoto tvoje duše

Iz knjige O devištvu sv. Ambroža, škofa (12, 68.74-75; 13, 77-78) Tvoja zunanjost odseva lepoto tvoje duše Ti, ena izmed ljudstva, izmed množice, vsekakor ena od devic, ki z nje zunanjosti odseva lepota njene notranjosti (primerjal bi te s Cerkvijo!) le še naprej misli na Kristusa. V svoji umaknjenosti in nočnih urah misli na Kristusa in se nadejaj njegovega prihoda v vsakem trenutku. Takšno te je Kristus želel, takšno te je izvolil. On prihaja samo, če so vrata odprta. Prišel bo, saj se ne more izneveriti besedi, ko je obljubil, da pride. Objemi ga, ki si po njem hrepenela; stopi k njemu in te bo razsvetlil; drži ga, prosi ga, naj ne odide kmalu, zaklinjaj ga, naj ostane. Božja beseda namreč teče, naveličani je ne ujamejo, malomarni je ne obdržijo. Naj se tvoja duša oklepa božje besede, naj hodi po sledeh nebeške govorice, gre namreč urno mimo. Kaj potem pravi? Iskala sem ga, pa ga nisem našla; klicala sem ga, vendar me ni poslušal. Ne misli, da mu ne ugajaš ti, ki si ga klicala in prosila in odprla, ker je tako hitro odšel: često pusti, da smo skušani. Kaj pravi slednjič v evangeliju, ko ga množice prosijo, naj ne odhaja? Še drugim mestom moram oznaniti božjo besedo, ker sem za to poslan. Čeprav se ti zdi, da je odšel, pojdi ven in ga spet išči. Kdo pa te mora učiti, če ne sveta Cerkev, kako moreš Kristusa obdržati? Da, že te je poučila, če razumeš, kar bereš: Kako malo časa, pravi, je minilo, odkar sem šla od njih, ko sem našla, kogar ljubi moja duša: prijela sem ga in ga ne bom izpustila. Kateri torej Kristusa obdržijo? Privežemo ga, ne z vezmi krivice, ne z vozli vrvi; temveč s sponami ljubezni, z vajetmi razuma, obdržimo ga z ljubeznijo srca. Če hočeš tudi ti Kristusa držati, torej išči, niti se ne boj kazni; pogostoma je lažje najti Kristusa med telesnimi mukami in med rokami samih preganjalcev. Kako malo časa, veli, je minilo, odkar sem šla od njih. Ko se boš po kratkem času in neznatnem hipu izmaknila rokam preganjalcev in se ne boš uklonila oblastem sveta, ti bo prišel naproti Kristus in ne bo pustil, da bi bila še dalje skušana. Katera tako išče Kristusa in ga najde, lahko reče: Prijela sem ga in ga ne bom izpustila, dokler ga ne povedem na dom svoje matere in v izbo nje, ki me je spočela. Kaj je dom tvoje matere in njena izba, če ne notranjost in skrivnost tvojega bitja? Na tem domu ostani, ta notranji dom čisti; ko bo brez madeža, se bo dvignil duhovni dom v sveto duhovništvo, povezan z vogelnim kamnom, in bo Sveti Duh v njem prebival. Katera tako išče Kristusa, ga tako roti, ni razočarana, on je ne zapusti, temveč jo vedno spet obišče; kajti z nami je do konca sveta.