15. februar: Božja beseda je neizčrpen studenec življenja

Iz razlage evangeljske harmonije sv. Efrema, diakona (1, 18-19) Božja beseda je neizčrpen studenec življenja   Gospod, kdo bi mogel s svojim razumom popolnoma doumeti eno samo tvojo besedo? Mnogo več uide umevanju, kakor kar doumemo. Podobni smo žejnim, ki pijejo iz studenca. Tvoja beseda je polna različnih vidikov, kakor so različni tisti, ki jo razmišljajo. Gospod je obarval svojo besedo s tolikšno pestrostjo, da vsak, ki jo premišljuje, najde v njej nekaj svojega. Bog je skril v svojo besedo raznovrstne zaklade in sleherni od nas postane bogatejši v tem, kar premišljuje. Božja beseda je drevo življenja, ki ti na vseh vejah ponuja blagoslovljene sadove. Je kot skala v puščavi, ki se je odprla in daje vsakemu človeku iz vseh krajev duhovno pijačo. Apostol pravi: Vsi so jedli isto duhovno jed in vsi pili isto duhovno pijačo. Kdor iz tega zaklada prejme kakšen del bogastva, naj ne meni, da je v božji besedi samo to, kar je on odkril. Pač pa naj se zaveda, da mu je iz prebogate vsebine uspelo odkriti le tisto. Zato ne sme misliti, da je beseda borna in nerodovitna, ker sam ni mogel seči globlje in je znal odkriti le delček. Ne podcenjuj besede, temveč se zahvaljuj za njeno bogastvo, čeprav ga ne doumeš. Vesel bodi, da si nasičen, in ne bodi žalosten, ker je beseda bogatejša kot ti. Žejni se veseli, da pije, in ni žalosten, ker ne more izpiti vsega studenca. Kajti studenec je zato, da poteši žejo, ne žeja zaradi tega, da bi izsušila studenec. Če si ugasiš žejo, ne da bi se studenec posušil, boš spet lahko pil, ko boš znova žejen. Če bi se pa studenec posušil, ko si si žejo pogasil, bi se ti zmaga nad studencem spremenila v nesrečo. Zahvali se za prejeto in ne bodi žalosten za bogastvo, ki je ostalo. Kar si prejel in dosegel, je tvoja last; kar pa je ostalo, je tvoja dediščina. Česar nisi mogel zaradi svoje slabosti sprejeti sedaj, boš v prihodnosti, če boš vztrajal. Zaradi svoje objestnosti nikar ne skušaj izčrpati z enim požirkom vsega, kar se sme jemati in moreš doumeti le postopoma; pa tudi ne odnehaj v svoji malomarnosti jemati, kar je mogoče dobiti le postopoma.