Abonma Bienale 2019 - Nekje drugje

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Nekje drugje spremljajo: Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture, Maša Jazbec, pedagoginja in performerka ter Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Lutkovno gledališče Ljubljana Nekje drugje Avtorji: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik Režiser: Tin Grabnar Igra: Asja Kahrimanović Babnik / Ajda Toman Avtor likovne podobe: Matija Medved Stop motion animacija: Matija Medved in Lea Vučko Dramaturginja: Zala Dobovšek Asistentka režiserja: Nina Šorak Kostumografinja: Sara Smrajc Žnidaršič Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Video mapping: Boštjan Čadež Asistenca in montaža videa: Lea Vučko Mentor za animacijo: Kolja Saksida Zvočni efekti: Mateja Starič Lektorica: Metka Damjan Oblikovalec svetlobe in lučno vodstvo: Kristjan Vidner Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aleš Erjavec Video tehnika: Erik Krkač, Vid Kozelj (pomoč pri upravljanju videa) Barvna korekcija: Miran Bratuš Scenski tehnik: Andrej Slinkar Izdelava scene: Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Polona Černe, Uroš Mehle s. p., Matija Medved, Boštjan Čadež Predstava govori o deklici, ki se znajde v osrčju vojne. Skozi njene oči spremljamo spreminjajoče se mesto, polno grozot, nasilja, strahu, a tudi – upanja. Mesto preletavajo grozeča letala, ulice so izpraznjene, hrane na policah v trgovini ni več. Šola je zaprta. In vsake toliko se čisto blizu zaslišijo streli. Njeno okolje se je postopoma spremenilo. Postalo je nevzdržno. Deklica želi oditi v deželo, kjer bi ji lahko bilo lepše. Oditi želi nekam drugam, daleč stran od vojnih grozot. »Zjutraj sem se zbudila, si kot po navadi umila zobe, pojedla zajtrk in odšla v šolo. Vse je bilo kot običajno. In še včeraj sem se na dvorišču igrala s prijateljicami. Zdaj je vse drugače. Na dvorišče ne smem več. Prenevarno je. In ko se zasliši grmenje, moram z mami steči v klet. Tudi svojih prijateljev ne vidim več. In šole je konec. Zaprli so jo.«