Brecht – komunikator s časom, ali metoda, kako biti v slabi družbi dober

Bertolt Brecht, ki se je odpovedal svojemu buržoaznemu sloju in se odločil, da bo s svojo vizijo dramatike, pesništva in gledališča podprl boje množic delavskega razreda, je zelo zaznamoval gledališko prakso in teorijo.S pomočjo razumevanja političnih in družbenih mehanizmov ter vzvodov oblasti, razgaljenja temeljnih hierarhičnih  principov, ki ustvarjajo razredne napetosti, lahko vsaka predstava, ki obravnava takšne dinamike, postane mikrokozmos, prek katerega laže doumemo makrokozmične probleme velikega platna sedanjega sveta. Predpostavke za podobe navzkrižji sedanje stvarnosti, ki so bile zastavljene že v samem jedru kapitalističnih produkcijskih odnosov, so se nazorno izoblikovale že v temačnosti, duhovni pohabljenosti, izprijenosti in groteskni bizarnosti časa, ki je ob pomanjkanju, revščini, brezposelnosti, kriminalu in političnem populizmu, sledil ranam prve svetovne vojne. Brecht je očitno mračnjaško blaznost zaznal ob nastajanju nemškega nacizma, v stalinistični izdaji komunistične revolucije ali v ameriški obliki ortodoksnega kapitalizma, kar analizira z ironično distanco in prikaže s kančkom posmehljivosti, cinizma in pikrosti. Razumel je radikalna protislovja, zato je menil, da mora biti človek tako radikalen, kot je radikalna dejanskost.  Marsikaj od tega, kar je zapisano v tedanjo stvarnost, Brecht poskuša prenesti v gledališče. Zato, da bi prekinil z naivno iluzionistično in vzgojno prevaro, z meščansko tradicijo gledališča, ki ne omogoča ustvarjalnih uporov, je uporabil t. i. potujitveni učinek.Režiser in dramaturg Matjaž Berger, ki se v gledališki praksi in teoriji veliko posveča prav Brechtu, meni, da je radikalni reformator gledališča tudi eden največjih mojstrov komunikacije s časom. Zanj je zelo pomemben razredni boj, dialektika gospoda in hlapca, medtem ko ga npr. Jakob Ribič, tudi izjemen poznavalec Brechta, večkrat označuje kot pravega homo theatralisa, gledališkega človeka, ki je bil hkrati režiser, dramatik, reformator, tudi pesnik in pisatelj. Vseeno pa dodaja, da moramo upoštevati kolektivno udejstvovanje kroga, ki mu je Brecht pripadal, sploh pa dekonstruirati mit o njem, in se odreči ideološkim kategorijam, s katerimi bi ga lahko povezali. Fotografija: Borut Peterlin (iz predstave v APT: Življenje in časi Bertolta Brechta)