Grofje Goriški – vzpon in padec vplivne srednjeveške dinastije

Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?Kadar govorimo o močnih, vplivnih, politično nadvse ambicioznih grofih, ki so v srednjem veku imeli svoja jedrna posestva na današnjih slovenskih tleh, praviloma govorimo o Celjanih. S tem ni sicer ničesar narobe, je pa seveda nemudoma treba dodati, da plemiči iz Savinjske doline le niso edina dinastija, ki v zgodovini našega prostora ustreza zgornjemu opisu. Tu so namreč še Majnhardinci, grofje Goriški, ki so nekako med začetkom 12. in koncem 15. stoletja igrali pomembno vlogo na širokem območju od Bele Krajine na vzhodu do Tirolske na zahodu in pri tem mešali pregovorne štrene tudi oglejskim patriarhom, češkim kraljem in celo mogočnim Habsburžanom. Pa vendar se zdi, da Goriški v našem kolektivnem zgodovinskem spominu ostajajo nekako odrinjeni na rob, kakor da, gledano scela, niso pretirano pomembno vplivali na usodo naših krajev. Od kod neki taka brezbrižnost? In kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih te plemiške rodbine treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, našega osrednjega medievista, akad. prof. dr. Petra Štiha, ki se je v svojem bogatem znanstveno-raziskovalnem delu med drugim posvečal tudi Majnhardincem, svoja tozadevna spoznanja pa strnil v intrigantni monografiji Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. foto: grad Gorica, sedež Goriških grofov (Goran Dekleva)