Ko spanje postane trud: kako prekiniti začarani krog nespečnosti (Vita Štukovnik)

Brez spanja ni življenja. Priporočila kažejo, da naj bi odrasli spali med sedem in devet ur, a zadnje meritve na nacionalni ravni pri nas, ki jih je NIJZ izvedel lani, lažejo, da slabih 40 odstotkov Slovencev ne dosega tega kriterija vsaj sedmih ur (zdravega) spanja. »Ob tem slabih 40 odstotkov ljudi nima rednega časa oziroma ritma vstajanja, več kot polovica jih navaja, da preko dneva niso spočiti,« je v podkast Na robu povedala strokovnjakinja na tem področju klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik. Dodala je, da je prav spočitost oz. občutek osveženosti preko dneva, ki je sicer povezan z različnimi dejavniki, gotovo eden tistih, ki vpliva na kakovost spanja. Podatki so pri mladostnikih še slabši, meritve na nacionalni ravni kažejo, da slovenski srednješolci spijo zelo malo. Med šolskim tednom zgolj vsak peti spi dovolj. Več kot 80 odstotkov slovenskih 15- do 17-letnikov med tednom ne dosega kriterija vsaj devetih ur spanja. In podobno ugotavljajo tudi v zadnjih razredih osnovne šole. Pogovor vodi Beti Burger