Majhna družinska kmetija – otok sredi kapitalističnega morja

Sovjetski agrarni ekonomist Čajanov je v 20. letih prejšnjega stoletja prepričljivo dokazoval, da ekonomska računica, po kateri se ravnajo majhni kmetje, nikoli ni gladko združljiva s temeljno logiko kapitalizmaZaradi globoko represivne narave režima, ki ga je v Sovjetski zvezi vzpostavil Stalin, si včasih težko predstavljamo, da so v prvem desetletju ali dveh po oktobrski revoluciji ruski in drugi sovjetski znanstveniki z najrazličnejših področij formulirali kopico prelomnih teorij, ki vse do danes na nek način ostajajo nepresežene. Tako, na primer, še vedno ne moremo razpravljati o romanu, ne da bi upoštevali, kaj je imel o tej zvrsti povedati literarni teoretik Mihail Bahtin, medtem ko so pionirske ideje fizika in raketnega konstruktorja Konstantina Ciolkovskega vdelane v temelje sodobnega raziskovanja vesolja. No, v ta širši kontekst resnično prebojnih teoretikov iz zgodnjega sovjetskega obdobja lahko slej ko prej umestimo tudi Aleksandra Vasiljeviča Čajanova, agrarnega ekonomista, ki je v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja objavil intrigantno razpravo Organizacija kmečkega gospodarstva, v kateri je med drugim prepričljivo dokazoval, da ekonomska računica, po kateri se ravnajo majhni kmetje, ko gospodarijo na svojih kmetijah, v resnici nikoli ni gladko združljiva s temeljno logiko kapitalizma. Zakaj je to daljnosežen uvid, ki bi ga vsekakor veljalo imelo pred očmi tudi danes, pa je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili agrarnega ekonomista in predavatelja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emila Erjavca, ter sociologa dr. Marka Kržana, ki je za založbo Studia humanitatis Čajanova ob koncu lanskega leta prevedel, slovenski izdaji Organizacije kmečkega gospodarstva pa tudi pripisal poglobljeno spremno besedo. Foto: motiv s poštne znamke iz l. 1961, ki slavi sovjetsko sadjarstvo (Wikipedia, javna domena)