Mark Floyd Bračič: Danes je biti serijski morilec veliko težje kot v 60. letih prejšnjega stoletja

O sodobnih psiholoških in socioloških odklonih z mag. in doktorandom psihologije Markom Floydom Bračičem. Stroka je v zvezi s preprečevanjem srčno-žilnih in pljučnih bolezni identificirala kajenje kot pomemben dejavnik tveganja in temu prilagodila tudi ukrepe za preprečevanje kajenja. Kot poudarja mag. psihologije in doktorand Mark Floyd Bračič iz Filozofske fakultete v Delovem podkastu Na robu, bi bilo po tem vzoru smiselno identificirati tudi dejavnike tveganja pri depresiji in anksioznosti oziroma vseh duševnih motnjah. »Ko se pogovarjamo o preventivi na področju duševnega zdravja, se v posameznih državah Evropske unije namenja kar sedem- do dvanajstkrat več sredstev za kurativo v primerjavi s preventivo,« pravi sogovornik. Po njegovem mnenju so preventivne akcije usmerjene zgolj na prepoznavanje diagnoze, kot so anksioznost, depresija, panični napad ... »Tudi to je potrebno, vendar bi morali prepoznati tudi specifične dejavnike tveganja, tako kot pri kajenju, ki ne vpliva le na dihala, ampak tudi na drugih področjih poslabša zdravstveno stanje.« Pomemben dejavnik tveganja za pojav duševnih motenj je po njegovih besedah osamljenost. V podkastu je bila obravnavana tudi tema, kako se sociološke in psihološke patologije spreminjajo skozi čas. Določene diagnoze, kot je na primer histerija, so popolnoma izginile, druge so se transformirale, tretje pa so se pojavile popolnoma na novo.