Najboljši pomočnik slepim in slabovidnim na poti še vedno ostaja človek

Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojnost slepih in slabovidnih, ampak pogosto pomagajo tudi starejšim, otrokom in drugim uporabnikom javnega prostora. V Zeleni luči zato preverjamo, kako dostopna je prometna infrastruktura za slepe in slabovidne ter zakaj dobro prilagojen prostor koristi vsem.Gosta: Sabina Dermota, uporabnica psa vodiča Tomaž Wraber, upokojenec in nekdanji član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije