Poljane z Laro Gobec / Poetnica

Pred vami je prvi poskus raziskovanja pesmi skozi kontrast bralke in pesnice. Z Laro Gobec, trenutno kratkolaso pesnico v velikem volnenem plašču, ki se giblje med Celjem in Ljubljano, se pogovarjava o njeni pesmi Poljane. Poslušalke in poslušalce vabiva, da se prepustijo pesmi, nato pa z nama raziščejo, koliko in kaj je uspela prenesti od pesnice do nas. Poljane, kjer je zima in zamaknjenost in bližina. POLJANEše pred jutromse v najlonkahin tisti živo roza pižamiki ti jo mamavsako leto kupi za božičskotališ iz hostlana uliceki jih pokrivanekakšen belkast filmnajraje bi gapobrisala s prstomkot umazan prahin ne vem večkaj sem poslušalasamo toda sem šla v napačno smerin potem spet v pravotržnica  je praznaslišiš zvonsedem jene moreš vedetiali si poznaali nenek moškite prosi za drobiž za parkiranjeizgleda umazanin prepotenseveda mu ga dašzdi se ti da te razumepotem garsonjerane spomnim se hišne številkein nisem si mislil da boš prišlaAvtorica: Nika PušlarPrepis (transcript) je na voljo tukaj prepis