Richard Wagner in Bayreuth – 150 let evropskega kulturnega fenomena

Bayreuthske slavnostne igre veljajo za enega najpomembnejših in najstarejših glasbenih festivalov na svetu. Prvi je potekal leta 1876, ko je nemški skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent Richard Wagner (1813–1883) izpeljal zamisel o glasbenem festivalu, posvečenem izključno njegovim delom, in že takrat so izvedli njegov celotni Nibelungov prstan. Skladatelj je tako ustvaril prostor, kjer naj bi njegova glasbena dela zaživela natanko tako, kot si jih je zamislil, brez tedanjih opernih konvencij. Zato je v tem bavarskem mestu dal zgraditi posebno gledališče, Festspielhaus oziroma Festivalno dvorano, ki jo odlikujeta izjemna akustika in skriti orkestrski prostor. Pozneje je Bayreuth postal romarsko središče ljubiteljev Wagnerjeve glasbe z vsega sveta. Po skladateljevi smrti je umetniško vodstvo prevzela njegova družina, ki festival vodi še danes. Skozi zgodovino je festival doživel več prelomnic: prekinili sta ga obe svetovni vojni, leta 1951 pa sta ga prevzela Wagnerjeva vnuka Wieland in Wolfgang Wagner in ga temeljito prenovila. S sodobnimi, pogosto minimalističnimi režijami sta ustvarila tako imenovani Novi Bayreuth, ki je močno vplival na razvoj operne režije v drugi polovici 20. stoletja. Še več, z vrhunskimi glasbeniki in izjemnimi režiserji Bayreuth še vedno ostaja eno najvplivnejših opernih prizorišč na svetu. Skozi čas so na odru tamkajšnje Festivalne dvorane nastopile tudi številne legendarne pevke in pevci, pa seveda številni vplivni in pomembni dirigenti. Skratka, ta glasbeni festival je postal evropski kulturni fenomen. A kakšen dejanski pomen ima ta festival danes, kaj vse se je z njim dogajalo v preteklosti in koliko je z njim pridobila Wagnerjeva glasba – o tem ob njegovi 150-letnici v pogovoru. Gost je prof. dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ob njem pa radijski kolega Dejan Juravić predstavi še zgodovino naših radijskih prenosov s tega festivala. Foto: Festivalna dvorana Richarda Wagnerja, vir: Wikipedija