Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi. Naši gostje so: dr. Matija Črešnar, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Christophe Snoeck, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in dr. Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard. Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki