Slovenska šola v vihrah 20. stoletja episode artwork

EPISODE · Mar 5, 2025 · 1H 6M

Slovenska šola v vihrah 20. stoletja

from Glasovi svetov · host RTVSLO – Ars

Skozi prizmo zgodovine šolstva na Slovenskem je mogoče brez posebnih težav razbrati celotno slovensko zgodovino v minulem stoletjuZnani francoski marksistični filozof Louis Althusser je njega dni trdil, da je šola najpomembnejši ideološki aparat države. To se pravi, da po Althusserjevem mnenju država izobraževalni sistem uporablja, da bi iz učenk in učencev navsezadnje ustvarila državljanke in državljane po svojem okusu, da bi jim, drugače rečeno, med poukom vcepila ideje, predstave oziroma vrednote, ki bodo iz mladih naredili kolikor marljive in produktivne toliko oblastem poslušne odrasle, ki bodo – za dobro mero – znali živeti v tvornem sožitju z drugimi sodržavljankami in sodržavljani. Da ta teza slej ko prej ni iz trte izvita, lahko opazimo, če si pogledamo zgodovino šolstva na Slovenskem nekako od konca 19. do sredine 20. stoletja. To je bilo, kot vemo, obdobje globokih družbenih in političnih pretresov oziroma sprememb. Človek, ki se je, denimo, rodil leta 1890 v Trstu, se leta 1925 zaradi fašističnih pritiskov preselil v Maribor, leta 1942 pa pred nacističnimi okupacijskimi oblastmi pobegnil v Ljubljano, kjer je leta 1950 tudi umrl, je v vsega šestih desetletjih skusil življenje v Avstro-Ogrski, v Italiji, Nemčiji in dveh Jugoslavijah, prvi, Karađorđevi, in drugi, socialistični. In prav vsaka izmed teh držav, prav vsak izmed teh politično-ideoloških režimov si je ob svojem času prizadeval ustvariti izobraževalni sistem po svoji meri. Kako se je torej v hitrem teku let prve polovice 20. stoletja spreminjala šola na slovenskem narodnem ozemlju? Kako so se, na primer, spreminjali jeziki, v katerih se je na Slovenskem poučevalo, kako predmetnik, ki se ga je poučevalo, in kaj nam vse to pove o zgodovinskih preizkušnjah, ki smo jih Slovenci navsezadnje preživeli? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili teologa in zgodovinarja, predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti ter kustosa v Slovenskem šolskem muzeju, dr. Simona Malmenvalla. Foto: poslopje Gimnazije Jurija Vege v Idriji, v katerem je po l. 1901 domovala prva državna srednja šola, v kateri je pouk potekal izključno v slovenščini (Dunja Wedam / Wikipedija)

Skozi prizmo zgodovine šolstva na Slovenskem je mogoče brez posebnih težav razbrati celotno slovensko zgodovino v minulem stoletjuZnani francoski marksistični filozof Louis Althusser je njega dni trdil, da je šola najpomembnejši ideološki aparat države. To se pravi, da po Althusserjevem mnenju država izobraževalni sistem uporablja, da bi iz učenk in učencev navsezadnje ustvarila državljanke in državljane po svojem okusu, da bi jim, drugače rečeno, med poukom vcepila ideje, predstave oziroma vrednote, ki bodo iz mladih naredili kolikor marljive in produktivne toliko oblastem poslušne odrasle, ki bodo – za dobro mero – znali živeti v tvornem sožitju z drugimi sodržavljankami in sodržavljani. Da ta teza slej ko prej ni iz trte izvita, lahko opazimo, če si pogledamo zgodovino šolstva na Slovenskem nekako od konca 19. do sredine 20. stoletja. To je bilo, kot vemo, obdobje globokih družbenih in političnih pretresov oziroma sprememb. Človek, ki se je, denimo, rodil leta 1890 v Trstu, se leta 1925 zaradi fašističnih pritiskov preselil v Maribor, leta 1942 pa pred nacističnimi okupacijskimi oblastmi pobegnil v Ljubljano, kjer je leta 1950 tudi umrl, je v vsega šestih desetletjih skusil življenje v Avstro-Ogrski, v Italiji, Nemčiji in dveh Jugoslavijah, prvi, Karađorđevi, in drugi, socialistični. In prav vsaka izmed teh držav, prav vsak izmed teh politično-ideoloških režimov si je ob svojem času prizadeval ustvariti izobraževalni sistem po svoji meri. Kako se je torej v hitrem teku let prve polovice 20. stoletja spreminjala šola na slovenskem narodnem ozemlju? Kako so se, na primer, spreminjali jeziki, v katerih se je na Slovenskem poučevalo, kako predmetnik, ki se ga je poučevalo, in kaj nam vse to pove o zgodovinskih preizkušnjah, ki smo jih Slovenci navsezadnje preživeli? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili teologa in zgodovinarja, predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti ter kustosa v Slovenskem šolskem muzeju, dr. Simona Malmenvalla. Foto: poslopje Gimnazije Jurija Vege v Idriji, v katerem je po l. 1901 domovala prva državna srednja šola, v kateri je pouk potekal izključno v slovenščini (Dunja Wedam / Wikipedija)

NOW PLAYING

Slovenska šola v vihrah 20. stoletja

0:00 1:06:47

No transcript for this episode yet

We transcribe on demand. Request one and we'll notify you when it's ready — usually under 10 minutes.

BORUT SAVSKI and MILAN KRISTL - "Analogična kompozicija" (Analogic Composition) radioCona, http://www.cona.si/radio Borut Savski in Milan Kristl O analogični kompoziciji: Analogična kompozicija je osnova dramaturskega pristopa dveh avtorjev, ki je sicer improvizacija, vendar s predvidenim in predsestavljenim instrumentarijem. Razteza se med strukturo in de-strukturo - torej časovno: med trenutkom in konstruiranim (sestavljenim, zaporednim) časom. Če je sočasje (sinhronost) sodelovanja dveh avtorjev ena od osnov - torej: vzporejanje - je druga v razporejanju (v zaporedja) - v podrobnem je to ritmiziranje - v širšem pa je to glasbena kompozicija. Instrumentarij je na eni strani sestavljen iz različnih senzorskih sistemov - video, infrardečih, zvočnih in dotičnih (taktilnih) - povezanih na računalnik. Ti sistemi so različno odzivni - nekateri neposredno, drugi algoritmično. Na drugi strani je človesko telo in njegovi neposredni zvočni vmesniki, kot so piščali, brenkala in glasovi. Poudarek v obeh primerih pa je vendarle v iskanju sledi organskosti (telesnosti; ki je vedno predvsem Glasovi u glavi Ranko Marinić Glasovi u glavi su tiha razmišljanja o igrama uloga. VERBÁLNY TANEC Tanecna Scena Tento podcast ti prináša @Tanecnascena. Je to podcast Otca Mirca o tanci a o všetkom, čo s tancom súvisí. Pohyb, vzdelanie, výživa, psychika, duševno, fyzično, priestor, hudba, telesná anatómia atď. Bez časových a obsahových obmedzení. Hlavnou myšlienkou je šírenie informácií a prepájanie tanečných svetov. Nech sa ti dobre počúva. IZDVOJENI GLASOVI Magločistač Magločistač je medij civilnog društva, koji je 2015. godine osnovalo Udruženje građana “Centar građanskih vrednosti” iz Subotice, sa misijom da informiše građane i građanke rukovodeći se isključivo javnim interesom, jer verujemo da samo dobro informisani građani mogu da donose utemeljene odluke i samostalo upravljaju svojim životom.Izdvojeni glasovi su naš podkast.

Frequently Asked Questions

How long is this episode of Glasovi svetov?

This episode is 1 hour and 6 minutes long.

When was this Glasovi svetov episode published?

This episode was published on March 5, 2025.

What is this episode about?

Skozi prizmo zgodovine šolstva na Slovenskem je mogoče brez posebnih težav razbrati celotno slovensko zgodovino v minulem stoletjuZnani francoski marksistični filozof Louis Althusser je njega dni trdil, da je šola najpomembnejši ideološki aparat...

Can I download this Glasovi svetov episode?

Yes, you can download this episode by clicking the download button on the episode player, or subscribe to the podcast in your preferred podcast app for automatic downloads.
URL copied to clipboard!