Strašno radi beremo: z Draženom Dragojevićem

What this episode covers

Dražen Dragojević je kolega, razpet je med nemškim in slovenskim glavnim mestom, deluje pa na relaciji kultura - teorija - mediji, pri tem pa koncipira - producira - komunicira - reflektira - kurira in moderira o temah, ki so povezane z literaturo - televizijo - odrom - galerijo - klubi - omrežji.  Z njim smo brali knjigo Opraviti z Eddyjem. Roman je delo Édouarda Louisa, enega najbolj izstopajočih francoskih avtorjev generacije, rojene v devetdesetih letih. Predvideno je bilo, da bo v začetku aprila gostoval v Cankarjevem domu, pa je koronavirus takrat že zaprl vrata vsem kulturnim ustanovam. To pa ne pomeni, da so slovenski bralci ostali povsem na cedilu. Roman Opraviti z Eddyjem je preveden v več kot trideset jezikov, po novem tudi v slovenščino. Izšel pa je v založbi Beletrina. Za izhodišče pogovora smo si vzeli točno tisto mesto, kamor se običajno postaviš, da odskočiš in se na glavo vržeš v roman - k zavihku: "Opraviti z Eddyjem je roman o odraščanju v majhnem industrijskem kraju na severu Francije, v kraju brez milosti, kjer okolica potolče vse, kar je drugačno. Eddy, ki bo pozneje postal Édouard, se skuša prebiti skozi nasilje vrstnikov in družine pa tudi skozi strukturno nasilje, revščino, ki radikalno zaznamuje njegov obstoj. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za avtobiografski roman, je podton vseskozi političen. Pripoveduje o tem, kaj pomeni biti deprivilegiran: v socialnem, kulturnem, spolnem ali ekonomskem smislu."  Nato pa smo premišljevanje razširili na teme, ki se sučejo okoli homofobije, zadevajo bolečino, pa tudi socialno in kulturno depriviligiranost. Že res, da smo v romanu prestavljeni v majhno skupnost na severu Francije, toda tamkajšnji Hallencourt je lahko tudi slovenski Šentjur. Oziroma kot povzame Dražen: Šentcourt-Hallenjur.