Sumna krivolov in vloga forenzike pri ugotavljanju vzroka pogina prostoživečih žival

Naša kolega z Inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele Diana Žele Vengušt in Gorazd Vengušt bosta govorila o sumu na krivolov in vlogi forenzike pri ugotavljanju vzroka pogina prostoživečih živali. Na Enoti za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, čebel in akvakultur VF se pri svojem delu pogosto ukvarjamo s primeri smrti prostoživečih živali, kjer obstaja utemeljen sum, da je le-ta posledica krivolova. Na trupla živali najpogosteje naletijo lovci v svojih loviščih, včasih pa tudi sprehajalci, gobarji itd. Krivolov je kaznivo dejanje pri katerem se prostoživečo žival neupravičeno lovi in ubije ali rani. Žrtve krivolova so lahko zaščitene, nezaščitene, ogrožene prostoživeče vrste, lahko pa tudi v oborah gojene vrste. Krivolov v Sloveniji je relativno pogosto kaznivo dejanje, ki ne prizadene le prostoživečih vrst pač pa tudi lovce, ki že stoletja skrbijo, da imamo v svetovnem pogledu zelo dobro ohranjeno naravo in izredno biotsko raznovrstnost. V to vlagajo veliko svojega časa in truda, kar so prepoznali že naši predhodniki in jim pred več kot 60 leti ponudili pomoč pri razreševanju teh primerov. Kmalu smo pritegnili še druge deležnike in plod dolgoletnega dobrega sodelovanja s slovensko Policijo so tudi skupni protokoli delovanja ob sumu na krivolov. Pri delu nam dodatno podporo nudi še Nacionalni forenzični laboratorij kar nam omogoča, da ob diagnostiki, ki jo izvajamo na VF, v veliki večini primerov zanesljivo potrdimo oz. izključimo sum na krivolov. V današnjem JC bomo kratko osvetlili problematiko, dotaknili pa se bomo tudi kakšnega zanimivega primera iz prakse.