Unescovih 80: Znanost, ki spreminja življenja

Od genetike raka do biodiverzitete na poljih: zgodbi raziskovalk, ki ju je nagradil UNESCO 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.Začeli smo marca v Italiji, ko smo pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, italijansko kuhinjo. Aprila smo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto preslišimo – glasovom otrok, ki so v projektu Veter miru razmišljali, risali in prepevali o miru. Od ohranjanja nesnovne kulturne dediščine in izobraževanja o miru, ki sta pomembni nalogi Unesca, gremo danes k spodbujanju znanosti. Unesco to počne na več načinov: s spodbujanjem mednarodnega znanstvenega sodelovanja, podporo raziskavam in inovacijam, posebnimi znanstvenimi programi, pa tudi z različnimi nagradami in priznanji znanstvenikom in znanstvenicam. Andreja Čokl se je pogovarjala z dvema znanstvenicama: prva, dr. Kyriaki Michailidou s Cipra, je lani prejela pomembno mednarodno nagrado UNESCO-Al Fozan za znanstvenike na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike za svoje raziskave na področju genetike raka dojk. Živa Alif, ki pripravlja doktorat s področja varstva narave v kmetijskih ekosistemih, pa je ena od letošnjih prejemnic priznanja nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«.