Arhitektovi dialogi

Razkrijeva Andrejevo vsakdanjo rutino — od sedmih zjutraj dodevetih zvečer, individualnih lekcij, vadbe in pisanja programov. Spoznava, da se ego in lenuh vedno znajdeta skupaj — in da mora učitelj sam živeti na ravni 10, da sploh sme filozofirati na ravni 2. Pogovarjava se tudi o 19 orožjih, ki jih Andrej obvlada, o tem, kaj vsako od njih uči svojega vaditelja, in zakaj je med borilnim športom in borilno veščino razlika, ki ni samo besedna.

Pogovarjava se o tem, kaj res pomeni doseči črni pas — in zakaj je to le osnovna šola. Razgrinjava drevo borilnih veščin od korenin v stari Indiji prek Kitajske do Okinave ter spoznava Tajči in Pakwo, ki presegata karate kakor univerza presega devetletko. Dotakneva se tudi Evrope, ki je imela tradicijo borilnih in zdravilnih veščin enako bogato kot Kitajska in Indija — in jo skoraj povsem pozabila.

ANDREJ je moj dolgoletni učitelj borilnih in zdravilnihveščin. Življenski mentor. In prijatelj. Je zadržan in popolnoma posvečen svojemu poslanstvu. Zato se izredno vesel, da se je odzvam mojemu vabilu na pogovor. V prvi epizodi spregovoriva o njegovi poti — o otroštvu v Trstu, kjer ga je rasizem do Slovencev pri 15 letih pahnil v karate, o vojski in odločitvi, ki je sledila: odpreti lastno šolo. Skupaj razkrijeva, da borilna veščina ni šport — je umetnost z zdravilnim, samobrambnim in duhovnim stebrom, ki jo poznamo že od Platona in antičnih Varuhov: bojevnikov in zdravilcev, ki so skupnost varovali z znanjem in notranjim žarom.

V tokratnem podcastu sem se posvetil eni ključnih funkcij na gradbišču - gradbenemu nadzorniku.  Kakšen je dober gradbeni nadzornik? Kaj je njegova vloga? Kako ga najti? Kaj od njega pričakovati?  O vsem tem in še o čem v tokratni epizodi Arhitektovi monologi. .. Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE.  Več o naših projektih: birogasperic.com Vprašanja: [email protected]  HVALA!

V zadnjem delu pogovora se z MIHO nekoliko umiriva.Govoriva o smislu dela.O tem, kaj pomeni ustvarjati in kaj pri tem zares šteje.O projektih, ki jih pustiš za sabo – ter o ljudeh, ki v njih živijo.In o tem, kaj na koncu ostane.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V petem delu pogovora se z MIHO osredotočiva na sodelovanje.Predvsem na odnos med arhitektom in izvajalcem.Govoriva o tem, kje se stvari največkrat zapletejo.O komunikaciji, pričakovanjih in odgovornosti.O tem, kdo ima prav – in zakaj to pogosto sploh ni pravo vprašanje.Ter o tem, kako lahko prav odnos med ljudmi na koncu odloči, ali bo projekt dober ali ne. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V četrtem delu se z MIHO vrneva v čas, ko njegova poklicna pot še ni imela jasne smeri.Govoriva o tem, kako si z eno nogo v alpinizmu, z drugo v jazzbaletu in s tretjo nekje med Slovenijo in Kanado – sploh ne veš, kam te bo odneslo.O tem, kako nisi bil sprejet na arhitekturo, ker si v zadnjih petih minutah preizkusa zbrisal vse, kar si naredil.O smučarskem inštruktorstvu pri Šladmingu in v Whistlerju – in o tem, kaj take izkušnje naredijo s človekom.In o ekskurziji v Vorarlberg leta 2005, ki je bila eden tistih redkih trenutkov, ko vidiš, kje bi hotel biti čez dvajset let. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tretjem delu pogovora se z MIHO premakneva v začetek njegove profesionalne poti.Govoriva o tem, kako vstopiš v stroko in kaj se od tebe tam v resnici pričakuje.O razliki med tem, da samo izvedeš nalogo – in tem, da razmišljaš.O iniciativi, odgovornosti in o tem, zakaj ni dovolj, da samo čakaš na navodila.In o tem, kako se skozi takšne odločitve počasi oblikuje tvoj odnos do dela. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V drugem delu pogovora se z MIHO premakneva v okolje, iz katerega izhaja.Govoriva o družini, o dediščini in o svetu, v katerem se delo, ustvarjanje in podjetništvo ne začnejo kot odločitev, ampak kot nekaj, v kar preprosto vstopiš.O vplivu, ki ga ima takšno okolje na človeka.O tem, kaj vse ti da – in česa se morda niti ne zavedaš.In o tem, kako te takšen začetek zaznamuje bolj, kot si včasih pripravljen priznati.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V prvem delu pogovora se z MIHO vrneva na začetek – v čas, ko stvari še niso imele jasne smeri. Govoriva o njegovih mnogoštevilnih športih – od plezanja, smučanja, wind surfanja,… o poteh, ki niso linearne in o odločitvah, ki se zgodijo bolj po občutku kot po načrtu.Tudi o trenutkih, ko gre vse narobe.Recimo takrat, ko ti med plezanjem na El Capitanu zmanjka vrvi.In o tem, kaj takšne izkušnje naredijo s človekom – ter kakote, pogosto precej nepredvidljivo, pripeljejo tja, kjer si danes.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify inApple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeniplatformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V zadnjem delu pogovora se dotakneva bistva – kaj pomeni ustvarjati domove za druge ljudi.JAKA govori o trenutkih, ko se delo dotakne ljudi, o stikih s strankami in o občutku, da ustvarjaš nekaj, kar presega sam projekt.Pogovor se zaključi z razmislekom o smislu dela in o tem, zakaj lahko prav prostor, ki ga ustvarimo, pomembno vpliva na življenje.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Ko sem se pred dobrim desetletjem vrnil v arhitekturo, sem začel praktično iz nule.Brez pravega znanja o gradnji.Brez izkušenj.Z veliko neznankami.Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna. A Arhitektovi Monologi niso nasveti. So razmišljanja.O dilemah, ki se ponavljajo.O vprašanjih, ki nimajo enega odgovora.In o prostoru, ki vedno nastaja iz življenja...Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE. Več o naših projektih: birogasperic.comVprašanja: [email protected] HVALA!

V tretji epizodi se osredotočiva na gradnjo ekipe in na odločitve, ki pogosto niso enostavne.JAKA zelo iskreno govori o napakah pri zaposlovanju, o kompromisih in o tem, kako pogosto odločitve izhajajo iz strahu. Pogovarjava se o odgovornosti, o samopodobi in o tem, kako pomembno je, da se podjetnik nauči sprejemati težke odločitve.Gre za del pogovora, kjer pride do izraza tudi osebna rast skozi podjetništvo. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V drugem delu se pogovor premakne v razmislek o tem, kako iz klasične obrti nastane jasen produkt.JAKA pojasni, zakaj so se odločili, da ne delajo več vsega za vse, ampak so svojo ponudbo zavestno omejili in poenostavili. Govoriva o tem, kako omejitve pomagajo ustvariti prepoznavno zgodbo in zakaj je pomembno vedeti, komu sploh želiš delati.Pogovor odpre tudi vprašanje zaupanja – med naročnikom in ustvarjalcem – ter kako se ta odnos vzpostavi. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

JAKA prihaja iz znanega domžalskega podjetja Mizarstvo Hrovat.V prvem delu pogovora se vrneva na začetek – v čas odraščanja v mizarstvu, kjer je kot otrok opazoval delo svojega očeta in postopoma vstopal v svet obrti.Pogovarjava se o tem, kaj pomeni prevzeti družinsko podjetje, kako se zgodi medgeneracijski prehod in kje se pri tem začne njegova lastna pot.Dotakneva se tudi spremembe v razmišljanju – od nadaljevanja tradicije do oblikovanja nečesa svojega.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna.ARHITEKTOVI MONOLOGI niso nasveti!Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno.Če vas zanima odnos med načinom življenja in prostorom, v katerem živimo – ali pa iščete praktične izkušnje s področja arhitekturnega snovanja, projektiranja in gradnje – vas vabim k poslušanju...Arhitektove Monologe lahko, tako kot ArhitektoveDialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE – tako boste obveščeni ob vsaki novi epizodi.Več o naših projektih najdete na birogasperic.comČe pa se vam zastavlja vprašanje, za katerega menite, da bi lahko bilo zanimivo tudi za širši krog, mi ga lahko zastavite v komentarjih ali pošljete na: [email protected]!

V tretjem delu pogovora turna smuka ostaja izhodišče, a se pogled razširi na celotno izkušnjo potovanja. Govorimo o japonski kulturi, o stikih z domačini ter o posebnemobčutku reda, spoštovanja in miru, ki ga mnogi doživijo ob obisku Japonske. Meta in Anita delita svoje vtise o življenju na Hokkaidu, o hrani, o načinu potovanja in o tem, kako se smučarska avantura hitro spremeni v širše raziskovanje dežele.Pogovor se zaključi z razmislekom o tem, zakaj Japonska za mnoge smučarje postane kraj, kamor se želijo vrniti. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna. V tem uvodnem monologu govorim o: • poti, ki me je pripeljala do arhitekturnega studia Biro Gašperič,• dilemah v arhitekturi, ki se vedno znova vračajo,• in predvsem o tem, zakaj Arhitektovi Monologi niso nasveti. Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno. Če vas zanima odnos med načinom življenja in prostorom, v katerem živimo – ali pa iščete praktične izkušnje s področja arhitekturnega snovanja, projektiranja in gradnje – vas vabim k poslušanju...Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če vas tematikazanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE – tako boste obveščeni ob vsaki novi epizodi. Več o naših projektih najdete na birogasperic.comČe pa se vam zastavlja vprašanje, za katerega menite, da bi lahko bilo zanimivo tudi za širši krog, mi ga lahko zastavite v komentarjih ali pošljete na: [email protected] HVALA!

V drugi epizodi se pogovor poglobi v samo izkušnjo turne smuke na Japonskem. META in ANITA opisujeta značilnosti japonskega snega in zakaj je tamkajšnji pršič postal skoraj legenda med smučarji. Govorimo o turah skozi brezove gozdove, o vulkanskih pobočjih in o tem, kako se teren na Hokkaidu razlikuje od alpskih gora. Dotaknemo se tudi orientacije v pokrajini in občutka smuke v mehkem, globokem snegu, zaradi katerega se mnogi smučarji vračajo na Japonsko. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

META in ANITA sta letos vsaka po svoje odšli na turnosmučarsko avanturo na Japonsko. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, kako sploh pride do takšne ideje in kako izgleda organizacija smučarskega potovanja na drugi konec sveta. Govorimo o Hokkaidu, o krajih kot so Niseko, Furano in območju okoli vulkana Mount Yōtei, pa tudi o tem, kako se japonske gore razlikujejo od Alp. Dotaknemo se logistike, razdalj, dostopa do izhodišč za ture in prvega srečanja z legendarnim japonskim pršičem. Prvi del pogovora je uvod v izkušnjo turne smuke na Japonskem – kam iti, kaj pričakovati in zakaj ta destinacija privlači smučarje z vsega sveta. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.Kljub temu da je za nama že pet ur pogovora, ta kar ne zamre. Na dan privrejo teme, ki bi si vsaka zase zaslužile svojo epizodo, a se jih tu za zdaj dotakneva le na hitro – tik preden kamere, mikrofoni in luči dokončno ugasnejo. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V peti epizodi se pogovarjava o tem, zakaj nihče ne bi smel pristati na nič manj kot optimalne razmere za bivanje. Vprašam ga, kakšen bi bil njegov brief za arhitekta – kako bi opisal prostor, v katerem bi lahko zares živel. Govori o potrebi po samoti in o bhajan kutirju – prostoru, kjer lahko poješ svojo pesem. O metafori notranjega prostora, ki ga človek potrebuje. Pravi tudi, da potrebuje pestra okolja in da ne bi mogel živeti v puritanskem prostoru.Ob tem razmišljava, kako oblikovati okolje v skladu z »navodili za uporabo človeka«, pri čemer postreže s provokativno mislijo, da je lahko prav stanovanjski blok idealna permakulturna skupnost.Preseneti me njegova samoocena, da ni iniciator, temveč tisti, ki energijo obogati in se smiselno vključi v skupnost. In da ni nič tako praktičnega kot dobra teorija.Za konec se pogovorivaše o gradnji Cynthijine hiše v Vermontu in o tem, kako se je naučil smučanja. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V četrti epizodi govoriva o razkošni preprostosti – pojmu, ki ni absoluten, temveč za vsakega pomeni nekaj drugega.Dotakneva se javnega prostora, potovanj in njegove radovednosti, zaradi katere vedno znova zavije tudi v slume. Pravi, da je svet nujno videti na lastne oči – sicer postaneš aroganten. Govoriva o strpnosti, o tem, kako ima prijatelje po vsem svetu, in o pristnem popotništvu, zaradi katerega se počuti prebivalca sveta. Seveda pa tudi o jezikih, ki jih govori.Z menoj deli anekdoto o sanskrtu – jeziku, ki ne pozna glagola »imeti«. Pravi, da mu je prav ta jezik v Indiji odpiral vrata v kulturo do te mere, da so mu nekoč celo pokazali boga.Spregovori o tem, kako deluje kot nematerialist in kako se loti pisanja. Opiše, kako je v Ameriki na lastni koži doživel cancel culture in kakšno eksplozijo uporništva je občutil, da je iz njega privrela njegova zadnja knjiga Ljubezen 22 - plagijat. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V tretji epizodi se pogovarjava o sanskrtu – jeziku, ki se ga je učil, in o tem, zakaj ga tako privlači. Dotakneva se njegove življenjske zgodbe in odnosa do naključij. Pravi, da je pogosto preprosto rekel »da« stvarem, ki so prišle v njegovoživljenje. Ko pride klic, gre.Govoriva o tem, zakaj se najbolje znajde v pionirskih organizacijah, medtem ko v ustaljenih strukturah težje deluje, ter kako mu je skupnost Hare Krišna odprla pogledizven ustaljenih vzorcev razmišljanja. Beseda nanese tudi na jezike – na ruščino in na »false friends«, besede, ki so si podobne, a pomenijo nekaj povsem drugega.Spregovori o nastanku svoje najbolj znane knjige Človek – navodila za uporabo in o tem, kako se mu je naslov rodil v sanjah. Pogovor pa se nepričakovano dotakne tudifiziologije – kakanja čepe – in vprašanja, kako telesne navade ter razumevanje telesa vplivajo na oblikovanje prostora.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V drugi epizodi govoriva o ekovaseh in alternativnih okoljih ter o trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih – o njenem nastanku, delovanju in o tem, zakaj takšni modeli pri nas nimajo sistemske podpore. Dotakneva se tudi fekologije in potencialaalternativnih kanalizacijskih rešitev.Ob njegovem načinu življenja se vprašam: koliko časa pravzaprav potrebuješ za preživetje? In koliko stvari sploh potrebuješ?Potem pa presenečenje – rad kuha. Tudi za večje skupine. Govoriva o hrani, o kuhanju in o tem, zakaj še nima kuharske knjige ali restavracije. In ja – tudi o veganskem zrezku v »divjačinski« omaki. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabnipuščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.Čeprav se poznava že nekaj časa, sva se tokrat prvič srečala v živo. Pričakoval sem zanimiv pogovor. Dobil sem izjemnega.V prvi epizodi se dotakneva smučanja in windsurfinga, prostora, v katerem živi, ter vprašanja, ali človek izbere kraj – ali kraj izbere človeka. Spregovori o razponu osebnosti, ki jih nosi v sebi, in o tem, zakaj ostaja kritičen tudi do lastnih fiksnih idej. Pove mi, kaj je šotorska savna. Pogovor skleneva pri trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih, iz katere, kot pravi, izhaja. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in,Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V četrti epizodi govorimo o vlogi države kot tiste, ki mora omogočati in usmerjati razvoj, ne pa ga dušiti. Pogovor zajame nacionalni interes, urbanizem kot orodje za usmerjanje kapitala, razmerje med lokalnimi skupnostmi in regijami ter razogličenje arhitekture. Dotaknemo se tudi birokratskih nesmislov, zelenih streh, energetskih prioritet in odgovornosti do prostora kot omejene dobrine, ki jolahko razvijemo – ali zapravimo.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V tretji epizodi se osredotočimo na urbanistični razvoj slovenskih mest in vprašanje, zakaj se nekatera razvijajo bolj premišljeno kot druga. Razpravljamo o izgubljeni vlogi urbanista, o arhitektu kot »orkestru brez dirigenta« ter opomenu mestnega vogala kot zahtevne arhitekturne naloge. Dotaknemo se tudi azmerja med kapitalom in javnim interesom, pomanjkanja regij ter nevarnosti, da brez dolgoročne vizije izgubljamo razvojni potencial.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V drugi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj so pri urejanju prostora ključni dolgoročni ukrepi, ozaveščanje in zaupanje – tako v politiko kot v stroko. Dotaknemo se odnosaoblasti do državljanov, togosti zakonodaje in dejstva, da prostorske odločitve pogosto presegajo en mandat. Govorimo tudi o prometu, odsotnosti urbanističnih zavodov na planski ravni ter o vlogi mestnega arhitekta oziroma urbanista kotvaruha javnega interesa.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj lepo okolje ni zgolj estetska kategorija, kako bi bilo smiselno spremeniti pristop k stanovanjski politiki in zakaj avtocestni križ pregoreva. Pa tudi o tem, zakaj ob tem ne pregorevajo telefoni Urada za nacionalno varnost in kaj bi k vsemu skupaj lahko doprinesel policentrizem.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.