Arhitektovi dialogi

V zadnjem delu pogovora se dotakneva bistva – kaj pomeni ustvarjati domove za druge ljudi.JAKA govori o trenutkih, ko se delo dotakne ljudi, o stikih s strankami in o občutku, da ustvarjaš nekaj, kar presega sam projekt.Pogovor se zaključi z razmislekom o smislu dela in o tem, zakaj lahko prav prostor, ki ga ustvarimo, pomembno vpliva na življenje.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Ko sem se pred dobrim desetletjem vrnil v arhitekturo, sem začel praktično iz nule.Brez pravega znanja o gradnji.Brez izkušenj.Z veliko neznankami.Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna. A Arhitektovi Monologi niso nasveti. So razmišljanja.O dilemah, ki se ponavljajo.O vprašanjih, ki nimajo enega odgovora.In o prostoru, ki vedno nastaja iz življenja...Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE. Več o naših projektih: birogasperic.comVprašanja: [email protected] HVALA!

V tretji epizodi se osredotočiva na gradnjo ekipe in na odločitve, ki pogosto niso enostavne.JAKA zelo iskreno govori o napakah pri zaposlovanju, o kompromisih in o tem, kako pogosto odločitve izhajajo iz strahu. Pogovarjava se o odgovornosti, o samopodobi in o tem, kako pomembno je, da se podjetnik nauči sprejemati težke odločitve.Gre za del pogovora, kjer pride do izraza tudi osebna rast skozi podjetništvo. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V drugem delu se pogovor premakne v razmislek o tem, kako iz klasične obrti nastane jasen produkt.JAKA pojasni, zakaj so se odločili, da ne delajo več vsega za vse, ampak so svojo ponudbo zavestno omejili in poenostavili. Govoriva o tem, kako omejitve pomagajo ustvariti prepoznavno zgodbo in zakaj je pomembno vedeti, komu sploh želiš delati.Pogovor odpre tudi vprašanje zaupanja – med naročnikom in ustvarjalcem – ter kako se ta odnos vzpostavi. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

JAKA prihaja iz znanega domžalskega podjetja Mizarstvo Hrovat.V prvem delu pogovora se vrneva na začetek – v čas odraščanja v mizarstvu, kjer je kot otrok opazoval delo svojega očeta in postopoma vstopal v svet obrti.Pogovarjava se o tem, kaj pomeni prevzeti družinsko podjetje, kako se zgodi medgeneracijski prehod in kje se pri tem začne njegova lastna pot.Dotakneva se tudi spremembe v razmišljanju – od nadaljevanja tradicije do oblikovanja nečesa svojega.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna.ARHITEKTOVI MONOLOGI niso nasveti!Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno.Če vas zanima odnos med načinom življenja in prostorom, v katerem živimo – ali pa iščete praktične izkušnje s področja arhitekturnega snovanja, projektiranja in gradnje – vas vabim k poslušanju...Arhitektove Monologe lahko, tako kot ArhitektoveDialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če vas tematika zanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE – tako boste obveščeni ob vsaki novi epizodi.Več o naših projektih najdete na birogasperic.comČe pa se vam zastavlja vprašanje, za katerega menite, da bi lahko bilo zanimivo tudi za širši krog, mi ga lahko zastavite v komentarjih ali pošljete na: [email protected]!

V tretjem delu pogovora turna smuka ostaja izhodišče, a se pogled razširi na celotno izkušnjo potovanja. Govorimo o japonski kulturi, o stikih z domačini ter o posebnemobčutku reda, spoštovanja in miru, ki ga mnogi doživijo ob obisku Japonske. Meta in Anita delita svoje vtise o življenju na Hokkaidu, o hrani, o načinu potovanja in o tem, kako se smučarska avantura hitro spremeni v širše raziskovanje dežele.Pogovor se zaključi z razmislekom o tem, zakaj Japonska za mnoge smučarje postane kraj, kamor se želijo vrniti. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna. V tem uvodnem monologu govorim o: • poti, ki me je pripeljala do arhitekturnega studia Biro Gašperič,• dilemah v arhitekturi, ki se vedno znova vračajo,• in predvsem o tem, zakaj Arhitektovi Monologi niso nasveti. Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno. Če vas zanima odnos med načinom življenja in prostorom, v katerem živimo – ali pa iščete praktične izkušnje s področja arhitekturnega snovanja, projektiranja in gradnje – vas vabim k poslušanju...Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če vas tematikazanima, vas vabim, da se naročite s klikom na tipko SUBSCRIBE – tako boste obveščeni ob vsaki novi epizodi. Več o naših projektih najdete na birogasperic.comČe pa se vam zastavlja vprašanje, za katerega menite, da bi lahko bilo zanimivo tudi za širši krog, mi ga lahko zastavite v komentarjih ali pošljete na: [email protected] HVALA!

V drugi epizodi se pogovor poglobi v samo izkušnjo turne smuke na Japonskem. META in ANITA opisujeta značilnosti japonskega snega in zakaj je tamkajšnji pršič postal skoraj legenda med smučarji. Govorimo o turah skozi brezove gozdove, o vulkanskih pobočjih in o tem, kako se teren na Hokkaidu razlikuje od alpskih gora. Dotaknemo se tudi orientacije v pokrajini in občutka smuke v mehkem, globokem snegu, zaradi katerega se mnogi smučarji vračajo na Japonsko. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

META in ANITA sta letos vsaka po svoje odšli na turnosmučarsko avanturo na Japonsko. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, kako sploh pride do takšne ideje in kako izgleda organizacija smučarskega potovanja na drugi konec sveta. Govorimo o Hokkaidu, o krajih kot so Niseko, Furano in območju okoli vulkana Mount Yōtei, pa tudi o tem, kako se japonske gore razlikujejo od Alp. Dotaknemo se logistike, razdalj, dostopa do izhodišč za ture in prvega srečanja z legendarnim japonskim pršičem. Prvi del pogovora je uvod v izkušnjo turne smuke na Japonskem – kam iti, kaj pričakovati in zakaj ta destinacija privlači smučarje z vsega sveta. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.Kljub temu da je za nama že pet ur pogovora, ta kar ne zamre. Na dan privrejo teme, ki bi si vsaka zase zaslužile svojo epizodo, a se jih tu za zdaj dotakneva le na hitro – tik preden kamere, mikrofoni in luči dokončno ugasnejo. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V peti epizodi se pogovarjava o tem, zakaj nihče ne bi smel pristati na nič manj kot optimalne razmere za bivanje. Vprašam ga, kakšen bi bil njegov brief za arhitekta – kako bi opisal prostor, v katerem bi lahko zares živel. Govori o potrebi po samoti in o bhajan kutirju – prostoru, kjer lahko poješ svojo pesem. O metafori notranjega prostora, ki ga človek potrebuje. Pravi tudi, da potrebuje pestra okolja in da ne bi mogel živeti v puritanskem prostoru.Ob tem razmišljava, kako oblikovati okolje v skladu z »navodili za uporabo človeka«, pri čemer postreže s provokativno mislijo, da je lahko prav stanovanjski blok idealna permakulturna skupnost.Preseneti me njegova samoocena, da ni iniciator, temveč tisti, ki energijo obogati in se smiselno vključi v skupnost. In da ni nič tako praktičnega kot dobra teorija.Za konec se pogovorivaše o gradnji Cynthijine hiše v Vermontu in o tem, kako se je naučil smučanja. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V četrti epizodi govoriva o razkošni preprostosti – pojmu, ki ni absoluten, temveč za vsakega pomeni nekaj drugega.Dotakneva se javnega prostora, potovanj in njegove radovednosti, zaradi katere vedno znova zavije tudi v slume. Pravi, da je svet nujno videti na lastne oči – sicer postaneš aroganten. Govoriva o strpnosti, o tem, kako ima prijatelje po vsem svetu, in o pristnem popotništvu, zaradi katerega se počuti prebivalca sveta. Seveda pa tudi o jezikih, ki jih govori.Z menoj deli anekdoto o sanskrtu – jeziku, ki ne pozna glagola »imeti«. Pravi, da mu je prav ta jezik v Indiji odpiral vrata v kulturo do te mere, da so mu nekoč celo pokazali boga.Spregovori o tem, kako deluje kot nematerialist in kako se loti pisanja. Opiše, kako je v Ameriki na lastni koži doživel cancel culture in kakšno eksplozijo uporništva je občutil, da je iz njega privrela njegova zadnja knjiga Ljubezen 22 - plagijat. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V tretji epizodi se pogovarjava o sanskrtu – jeziku, ki se ga je učil, in o tem, zakaj ga tako privlači. Dotakneva se njegove življenjske zgodbe in odnosa do naključij. Pravi, da je pogosto preprosto rekel »da« stvarem, ki so prišle v njegovoživljenje. Ko pride klic, gre.Govoriva o tem, zakaj se najbolje znajde v pionirskih organizacijah, medtem ko v ustaljenih strukturah težje deluje, ter kako mu je skupnost Hare Krišna odprla pogledizven ustaljenih vzorcev razmišljanja. Beseda nanese tudi na jezike – na ruščino in na »false friends«, besede, ki so si podobne, a pomenijo nekaj povsem drugega.Spregovori o nastanku svoje najbolj znane knjige Človek – navodila za uporabo in o tem, kako se mu je naslov rodil v sanjah. Pogovor pa se nepričakovano dotakne tudifiziologije – kakanja čepe – in vprašanja, kako telesne navade ter razumevanje telesa vplivajo na oblikovanje prostora.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vašipriljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V drugi epizodi govoriva o ekovaseh in alternativnih okoljih ter o trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih – o njenem nastanku, delovanju in o tem, zakaj takšni modeli pri nas nimajo sistemske podpore. Dotakneva se tudi fekologije in potencialaalternativnih kanalizacijskih rešitev.Ob njegovem načinu življenja se vprašam: koliko časa pravzaprav potrebuješ za preživetje? In koliko stvari sploh potrebuješ?Potem pa presenečenje – rad kuha. Tudi za večje skupine. Govoriva o hrani, o kuhanju in o tem, zakaj še nima kuharske knjige ali restavracije. In ja – tudi o veganskem zrezku v »divjačinski« omaki. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotifyin Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabnipuščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.Čeprav se poznava že nekaj časa, sva se tokrat prvič srečala v živo. Pričakoval sem zanimiv pogovor. Dobil sem izjemnega.V prvi epizodi se dotakneva smučanja in windsurfinga, prostora, v katerem živi, ter vprašanja, ali človek izbere kraj – ali kraj izbere človeka. Spregovori o razponu osebnosti, ki jih nosi v sebi, in o tem, zakaj ostaja kritičen tudi do lastnih fiksnih idej. Pove mi, kaj je šotorska savna. Pogovor skleneva pri trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih, iz katere, kot pravi, izhaja. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in,Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V četrti epizodi govorimo o vlogi države kot tiste, ki mora omogočati in usmerjati razvoj, ne pa ga dušiti. Pogovor zajame nacionalni interes, urbanizem kot orodje za usmerjanje kapitala, razmerje med lokalnimi skupnostmi in regijami ter razogličenje arhitekture. Dotaknemo se tudi birokratskih nesmislov, zelenih streh, energetskih prioritet in odgovornosti do prostora kot omejene dobrine, ki jolahko razvijemo – ali zapravimo.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V tretji epizodi se osredotočimo na urbanistični razvoj slovenskih mest in vprašanje, zakaj se nekatera razvijajo bolj premišljeno kot druga. Razpravljamo o izgubljeni vlogi urbanista, o arhitektu kot »orkestru brez dirigenta« ter opomenu mestnega vogala kot zahtevne arhitekturne naloge. Dotaknemo se tudi azmerja med kapitalom in javnim interesom, pomanjkanja regij ter nevarnosti, da brez dolgoročne vizije izgubljamo razvojni potencial.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V drugi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj so pri urejanju prostora ključni dolgoročni ukrepi, ozaveščanje in zaupanje – tako v politiko kot v stroko. Dotaknemo se odnosaoblasti do državljanov, togosti zakonodaje in dejstva, da prostorske odločitve pogosto presegajo en mandat. Govorimo tudi o prometu, odsotnosti urbanističnih zavodov na planski ravni ter o vlogi mestnega arhitekta oziroma urbanista kotvaruha javnega interesa.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbanizem, promet in transport ter gradbeno zakonodajo. Res je, marsikatera predvolilna obljuba po volitvah hitro zbledi. A kdo ve – morda bo kakšna tokrat vendarle našla pot v realnost. Ker pa tudi sam na ta vprašanja nimam vseh odgovorov, sem v pogovor povabil dva kolega arhitekta, ki sta s temi temami še bistveno bolj neposredno povezana in strokovno podkovana. To sta prof. PETER GABRIJELČIČ, arhitekt, profesor in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, ter MATEVŽ GRANDA, sokreator ozvezdja OUTSIDER. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, zakaj lepo okolje ni zgolj estetska kategorija, kako bi bilo smiselno spremeniti pristop k stanovanjski politiki in zakaj avtocestni križ pregoreva. Pa tudi o tem, zakaj ob tem ne pregorevajo telefoni Urada za nacionalno varnost in kaj bi k vsemu skupaj lahko doprinesel policentrizem.Arhitektove dialoge najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.Če se vam zdijo zanimivi bom hvaležen, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija. Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času umetne inteligence,razumevanja urbanizma in 15-minutnega mesta,njegove izkušnje s Plečnikovim stadionom, Dramo, Ljubljansko Tržnico in NUK2,in njegovih predavanj, ki so zaznamovala generacije študentov.Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani...Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V četrtem — zadnjem — delu se z LENKO končno dotakneva tudi njenih drugih aktivnosti.Pogovarjava se o Igrivi arhitekturi in o pomenu vključevanja arhitekture v šolske kurikulume. Strinjava se, da se je z arhitekturo treba ukvarjati strateško. A ko prideva dovprašanja, kako to doseči, postane debata nekoliko bolj ognjevita — LENKINA vizija namreč trči ob mojo averzijo do birokratskega aparata.Seveda si ne morem kaj, da je ne bi povprašal tudi o njeni izkušnji na položaju državne sekretarke, a se globljemu odgovoru na to spretno izmakne.Zato raje preusmerim pogovor na njeno samostojno arhitekturno prakso in realizirane projekte. Zaključiva pa z razmišljanjem o tem, kakšen je idealen naročnik. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Tudi tretji del pogovora z LENKO zaznamuje preskakovanje med arhitekturo in OHS — kar je seveda logično, saj sta ti dve temi neločljivo povezani.V delu, posvečenem arhitekturi, se sprašujeva o pomenu dvoma in njegovih pasteh, zakaj so omejitve nujne, kakšen naj bo pravi kompromis in kaj sploh pomeni dobra arhitektura.A pogovor naju hitro znova pripelje k festivalu OHS.Kdo so prostovoljci, ki ga soustvarjajo, koliko objektov vsako leto odpre vrata, koliko obiskovalcev pritegne? In predvsem — v čem se slovenski OHS razlikuje od Open HouseWorldwide ter zakaj je kot tak edinstven v svetovnem merilu?A OHS je že dolgo prerasel okvire samega festivala. Katere spremljevalne aktivnosti ga dopolnjujejo in kakšna je vizija njegove prihodnosti? Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

V drugem delu se z LENKO posvetiva njeni karierni poti.Kako jo je po diplomi pri prof. Petru Gabrijelčiču najprej vodila v atelje Jurija Kobeta, nato v lastno arhitekturno prakso in pedagoško delo v Milanu, dokler ni nazadnje našla svoje mesto pri OHS.Pogovarjava se o prepletenosti tem v arhitekturi, o pomenu širjenja kulture prostora med najširšo javnostjo in o priložnostih, ki jih ponuja festival OHS.Kako komunicirati dobro arhitekturo? Zakaj so ozaveščeni naročniki ključni? Zakaj je pomembno, kakšne stavbe gradimo kot družba? Zakaj toga zakonodaja škoduje in zakaj arhitektura še vedno nima svojega ministrstva? To so vprašanja, ki me že dolgo iskreno zanimajo.In ker so točno ta vprašanja tudi stalno v središču LENKINEGA razmišljanja, si težko predstavljam boljšo sogovornico za to temo.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

LENKO sem spoznal, ko se je po vrnitvi v arhitekturoena od mojih hiš uvrstila v selekcijo festivala Odprte hiše Slovenije. OHS sta takrat organizirali z Ano Struna Bregar. Ko se je Ana odločila za novo pot, si nisem znal predstavljati, da bo LENKA zmogla sama prevzeti breme tako velikega projekta. A sem se pošteno zmotil.LENKA je takrat ne le suvereno in kompetentno prevzela vajeti OHS, temveč mu s svežimi idejami in izjemno zagnanostjo vdihnila nov zagon, s čimer me je še posebej navdušila. Kljub temu, da je že sama organizacija OHS in vseh spremljevalnih aktivnosti ogromen zalogaj, to še zdaleč ni njeno edino področje delovanja. LENKA je tudi arhitektka,predavateljica, organizatorka drugih arhitekturnih dogodkov in ekskurzij, urednica, gostujoča profesorica, članica žirij,za njo pa je tudi epizoda državne sekretarke. V zasebnem življenju pa – strastna jadralka.Čeprav sva se proti koncu pogovora dotaknila tudi njene odločitve za študij arhitekture in izkušenj s študija, sva se v prvem delu največ pogovarjala o jadralnih vozlih, morju in jadranju.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Ob upokojitvi je prof. JANEZ SUHADOLC pripravil zaključno predavanje s provokativnim naslovom: »Zakaj študij arhitekture odsvetujem?« Ker je moje mnenje povsem nasprotno, me je seveda zanimalo, kaj se skriva za to izjavo. Pogovor tako razkrije, kako je sploh prišel na Fakulteto za arhitekturo kot profesor in kako je skozi leta doživljal idealizacijo različnih arhitekturnih sodobnikov, ki so prihajali in odhajali.Dotakneva se tudi prostoročne arhitekturne risbe – njenega pomena v arhitekturi, vprašanja, ali danes izginja ali pa morda doživlja preporod.Ena od ključnih tez prof. SUHADOLCA je, da sodobna arhitektura ne zna – ali pa ne zmore – preseči vzorov iz preteklosti. Zakaj je tako? Kakšen bi moral biti študij arhitekture danes? Kako je ta razmislek vključeval v naloge svojih diplomantov? In kakšno vlogo ima pri tem vera v transcendenco?Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Opus prof. JANEZA SUHADOLCA, ki so v večini prava umetniška dela, pa ni samo številen ampak tudi zelo raznolik. Poleg unikatnih in maloserijskih stolov je tako ob obisku papeža zanj oblikoval tudi dva prestola ter škofovske sedilije. Na drugi strani spektra pa najdemo pručko in čudovit Plevnik, ki je izdelan dobesedno iz mizarskih ostankov. Ter seveda - zanj zelo atipično minimalističen stol Light - za katerega pravi, da je uspešnica med domačimi arhitekti. Čeprav je tema njegovih stolov neizčrpna, naju pogovor znova popelje k družinskim koreninam – tokrat k njegovemu očetu Antoniju. Po poklicu gradbenik, je dolga leta deloval kot Plečnikova desna roka in se od njega, kot pravi Suhadolc,dobesedno “nalezel arhitekture”. Na koncu je ustvaril arhitekturni opus, ki se je ne bi sramoval marsikateri Plečnikov učenec. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Da bi bolje razumel, od kod izvira njegova naklonjenost do tehnike in mizarstva, v drugem delu pogovora s prof. JANEZOM SUHADOLCEM začneva pri njegovem rodbinskem drevesu. Ta uvod naju kmalu pripelje do tematike spomenikov – in njegovih zanimivih, pogosto provokativnih idej: od reciklaže Kidričevega kipa, do nadgradnje Spomenika žrtvam vseh vojn ter predloga za nov spomenik na Trgu republike.Po kratkem – a skoraj neizogibnem – komentarju Mesarskega mostu pri Ljubljanski tržnici pa se končno posvetiva njegovi najbolj obsežni in prepoznavni ustvarjalni sferi: stolom.Zgodba se je začela leta 1987, s šestnogim stolom, poimenovanim Sixtus. Sledili so muAnton, Oskar in mnogi drugi. Danes njegov stolarski opus obsega več kot 600 različnih modelov, zbranih v šestih knjigah – sedma pa je že v nastajanju.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

Med študijem arhitekture srečamo veliko profesorjev, a le redki pustijo pečat, ki ostane desetletja. Tisti, ki zaznamujejo cele generacije. Ki s svojo osebnostjo in delom postanejo več kot le pedagogi – postanejo legende. Serijo pogovorov z legendarnimi profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo začenjam s profesorjem, ki ga poznajo vsi – tako tisti, ki jih je učil, kot tisti, ki so zanj slišali. Za našo generacijo se je srečanje z njim zgodilo že v prvem letniku, priprostoročni risbi – predmetu, ki po mojem mnenju še vedno predstavlja enega od temeljev arhitekturnega izraza.Beseda teče seveda o profesorju JANEZU SUHADOLCU –SUHI-ju, kot smo ga ljubkovalno klicali študentje.Prof. SUHADOLC pa ni bil le učitelj prostoročnega risanja. Je tudi predavatelj, popotnik, kolesar, veslač, kolumnist, oblikovalec – in seveda mizar.Ne izogiba se niti ostrim mislim ali kontroverznim izjavam, kot sta: »Po Plečniku ne bi smeli zgraditi nič več,« ali »Zakaj študij arhitekture odsvetujem.«Tokratni pogovor ni bil posnet v našem studiu, temveč kar v njegovi mizarski delavnici. Okolje je bilo precej bolj nepredvidljivo, kot sem pričakoval – a tudi zelo življenjsko. Zato sem se na koncu odločil, da posnetek ostane needitiran. Takšen, kot je.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.

DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč hobbit hiško. In to ne nek ponaredek ampak pravo pravcato - takšno, kot smo jih videli v filmih Gospodar prstanov in Hobbit. To pa je tema, ki se mi je zdela zelo zanimiva in sem si želel o tem izvedeti še kaj več. In odtod tudi povabilo na moj podcast Arhitektov

DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč hobbit hiško. In to ne nek ponaredek ampak pravo pravcato - takšno, kot smo jih videli v filmih Gospodar prstanov in Hobbit. To pa je tema, ki se mi je zdela zelo zanimiva in sem si želel o tem izvedeti še kaj več. In odtod tudi povabilo na moj podcast Arhitektov