Ars aktualno

V nastajanju je muzikal Azra režiserke Tijane Zinajić. Scenarij je skupaj z Izo Strehar pisala Deja Crnović, glavno vlogo Azre pa v filmu igra Polona Juh. Na dan po napornem nočnem snemanju v Ljubljani se je z ustvarjalkama Tijano Zinajić in Dejo Crnović pogovarjala Ana Lorger. Iz oddaje Gremo v kino.

Ta teden v vasi Topolove v Benečiji, kjer živi slovenska manjšina v Italiji, poteka poletna šola Akademije margin z naslovom Skrb za ruševine. Že peto leto jo organizira kolektiv Robida. Ta živi in ustvarja v skoraj zapuščeni vasi, ki jo s svojo navzočnostjo in projekti obuja vse leto. Poletna šola združuje udeležence različnih držav, končala pa se bo z javnim programom konec tedna, v soboto in nedeljo.

Stavba Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani je bogatejša za stalno razstavo z naslovom »Vonj po tobaku«. Na razstavi si je mogoče ogledati največjo zbirko pribora za kajenje v Sloveniji. Še pred poletjem je založba Analecta v drugem letniku zbirke Šund izdala dve leposlovni deli – psihološki roman argentinske pisateljice Claudie Piñeiro in avtobiografski zapis ameriške pisateljice Roxane Gay. Silvia Bigi, italijanska umetnica, raziskovalka in predavateljica se v Galeriji Škuc v Ljubljani predstavlja z delom In tako zelo žive_. Razstavo bo obogatila s parcipativnim performansom A Very Alive Protoccol. Vabljeni k poslušanju!

Filmska kritičarka Tina Poglajen je spremljala letošnjo izdajo Puljskega filmskega festivala in razmišlja o nagrajenih delih. Iz oddaje Gremo v kino.

21. julija se v Fužinah v Gorskem kotarju na Hrvaškem začenja festival Cinehill (ta je zamenjal nekdanji Motovunski filmski festival), ki ga bo med drugimi obiskal režiser in scenarist Edward Berger (Na Zahodu nič novega, Konklave). Iz oddaje Gremo v kino.

Premierno je bil prikazan film Fotograf režiserja Mihe Čelarja. Posvečen je Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in je z njimi ujel veliko ključnega dogajanja svojega časa v Sloveniji. Za film so uporabili tudi najsodobnejše prijeme umetne inteligence. Tako je na podlagi Nagličevih fotografij nastala vrsta gibljivih podob. Iz oddaje Gremo v kino.

a festivalu v Karlovih Varih, ki se je zaključil preteklo soboto, je bilo letos prikazanih več kot 130 celovečernih filmov, med njimi 24 v dveh tekmovalnih programih. Glavno nagrado festivala, kristalni globus za najboljši film, je tokrat osvojil film, ki pogled usmerja v delavska življenja - film Obiranje sadja mjanmarskega režiserja Aunga Phyoeja.

V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo prenovljeno stalno zbirko Umetnost na Slovenskem od leta 1870 dalje, 160 slik in 38 plastik našega realizma in impresionizma. Oplemenitili so jo še z novimi pridobitvami, kot je žanrski prizor Jurija Šubica Pri zajtrku, in deli tako iz galerijske kot zasebne lasti, ki vsaj nekaj časa niso bila na voljo javnosti. Kar nekaj umetnin, ki so se zdaj vrnile v Novo krilo Narodne galerije, pa je lani in letos gostovalo na Dunaju in Bavarskem.

V Karlovih Varih se v soboto zaključuje že 60. izvedba mednarodnega filmskega festivala, ki je letos gledalcem postregel z več kot 130 celovečernimi igranimi in dokumentarnimi filmi. Vse oči pa so uprte v osrednja tekmovalna programa, v katerih se filmi potegujejo za nagrade, med njimi za glavno nagrado, kristalni globus. Z režiserjema dveh filmov iz tekmovalnega programa se je pogovarjala Petra Meterc. Iz oddaje Gremo v kino, prevode bere Jure Franko.

Za oddajo Gremo v kino se je iz Pulja, kjer poteka 73. izdaja legendarnega filmskega festivala, oglasila Ingrid Kovač Brus.

Film pod zvezdami – letni kino Kinodvora na dvorišču Ljubljanskega gradu - se je začel v četrtek s filmom Fiume o morte! režiserja Igorja Bezinovića. Zanj je dobil nagrado Evropske filmske akademije, poleg tega gre za najbolj gledan film lanskega leta v Kinodvoru. Projekcijo je pospremil slovenski kratki film Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki je bil direktor fotografije pri Bezinovićevem dokumentarcu. Poleg vrste vrhuncev kinematografske sezone se bo do 1. avgusta na Grajskem dvorišču zvrstilo tudi nekaj premier in predpremier, prva že nocoj. O njej in o tem, kaj se sicer obeta na letošnjem Filmu pod zvezdami, razlaga Aliki Kalagasidu iz Kinodvora. Iz oddaje Gremo v kino.

Kulturni milje v teh dneh pretresa odločitev ministrstva za kulturo glede nižanja že odobrenih sredstev. Izvajalce s področja kulture je ministrstvo pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila, ker se pripravlja rebalans proračuna. Razlog nižanja naj bi bila povečana poraba predhodnega vodstva ministrstva.

Ljudje vse raje uhajajo v fantazijske svetove, sploh po koroni, ko se je povečalo igranje računalniških iger in gledanje filmov. A če hkrati upada obisk kinematografov, se prav proti temu bori Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Obisk se vsako leto veča in tudi 22. izdaja ne bo razočarala s ponudbo: 53 celovečercev, kratkometražcev in glasbenih dokumentarcev bodo zavrteli, čaka nas pohod zombijev in prav posebna tuja gostja.

Savlov sin Lászla Nemesa iz leta 2015 je bil v svojem prikazu groze koncentracijskega taborišča v Auschwitzu revolucionaren – in sicer predvsem zaradi perspektive kamere, ki se je osredotočala na doživljanje glavnega lika. Film je pobral nekaj najpomembnejših nagrad tistega leta – Grand Prix v Cannesu, tudi oskarja za tujejezični film. Pred nekaj leti je Nemes posnel Sončni zahod – delo, ki ga je postavil v Budimpešto v čas tik pred Prvo svetovno vojno. Njegov novi film Sirota pa se dogaja v Budimpešti leta 1957. V njem je ponovno spojil osebno zgodbo glavnega lika in prikaz močno travmatizirane madžarske družbe po spodletelem poskusu revolucije leto poprej. Torej znova zgodba z močnim zgodovinskim ozadjem. Film, ki ga predvajajo v slovenski Art kino mreži, je bil premierno prikazan na lanskem Beneškem filmskem festivalu.

V Karlovih Varih med 3. in 11. julijem poteka 60. mednarodni filmski festival. Kako bodo torej na festivalu obeležili okroglo obletnico, kateri filmi se bodo tokrat potegovali za kristalni globus in kakšna je letošnja slovenska udeležba filmskih talentov na festivalu?

Ljutomer bo od 8. do 12. julija spet postal mesto groze in magije, njegove ulice pa bodo preplavili zombiji. Festival bo prinesel 53 celovečercev, kratkometražnih filmov in glasbenih dokumentarcev. Ob tekmovalnem programu bodo predvajali še filme za otroke in mladino, zavrteli maraton klasik v sodelovanju z Jinga Films, v sekciji Na fantastični strani Alp pa si bomo ogledali neodvisne kratke filme iz regije. Vsako leto povabijo častnega gosta ali gostjo, kakšno svetovno znano filmsko legendo, tokrat je to nekdanje Bondovo dekle, igralka Caroline Munro, ki je nastopila tudi v številnih grozljivkah. Grossmann pa bo postregel še s pestrim spremljevalnim programom. In kaj opažajo organizatorji: ljudje vsako leto raje uhajajo v fantazijske svetove.

S spremljevalnimi dogodki se je v preteklih dneh že počasi zagnal 67. ljubljanski jazz festival, ki ga danes zvečer z že razprodanim koncertom v Križankah še uradno odpira znameniti kitarist Pat Metheny. Do sobote se bo v prostorih Cankarjevega doma in v parku Sveta Evrope odvilo še preko 20 koncertov, večeri pa se bodo zaključevali v Jazz klubu Kazina.

Erika Vouk (1941-2026), ena najbolj izstopajočih in estetsko dovršenih slovenskih pesnic in prevajalk, se je poslovila 86. letu starosti. Rodila se je v Mariboru, ki mu je ostala zvesta vse življenje. Za svoje pesniške zbirke je prejela najvišja literarna priznanja: Jenkovo, Veronikino in Glazerjevo nagrado. V zgodovino slovenske kulture se je trajno zapisala leta 2024, ko je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Erika Vouk zapušča neprecenljiv opus, ki bo za vedno ostal v vrhu slovenske poezije.

Še do nedelje v Izoli poteka 22. festival Kino Otok – Isola Cinema. Na ogled bodo med drugimi še palestinski dokumentarec Habibi Hussein – portret kinooperaterja, ki tudi pod okupacijo skrbi za ohranjanje filmske kulture –, pa Kronika obleganja, ki spremlja vsakdanje življenje v obleganem mestu, avstrijski film Beli polž o telesnosti, lepoti in smrti skozi oči mladih, ter italijanski dokumentarec Bele laži tržaške režiserke Albe Zari o odraščanju v sekti Božji otroci. Omenimo še mehiški film Naravni rezervat, prvenec režiserja Pabla Péreza Lombardinija o gozdarki, ki se sooči s nezakonito sečnjo v varovanem rezervatu. Tina Poglajen se je v Izoli pogovarjala z dvema ustvarjalcema: Angolcem Hugom Salvaterro, čigar prvenec Moja semba je festival v sredo odprl, in francosko-armensko režiserko Tamaro Stepanyan, avtorico dokumentarca Moji armenski duhovi. Iz oddaje Gremo v kino.

Pri založbi Mladinska knjiga so pred kratkim izdali novi roman švedskega pisatelja Fredrika Backmana z naslovom Moji prijatelji. Jerca Kos, ki je roman prevedla iz angleščine, v prispevku predstavlja vsebino knjige in razmišlja o temah, ki se jim je pisatelj v njej posvetil. Iz oddaje Svet kulture.

Leon Vidmar je s svojim kratkim lutkovnim animiranim prvencem Slovo pred desetimi leti na Festivalu slovenskega filma navdušil občinstvo in prejel vesno za najboljšo animacijo, potem so film predvajali na več kot osemdeset festivalih, kjer je prejel več nagrad. Še en zanj zelo pomemben projekt je bil lanski animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta – obsežna mednarodna koprodukcija, pri kateri je sodeloval kot eden od štirih režiserjev. Zdaj pa pod okriljem produkcijske hiše Zavod ZVVIKS, prav tako v tehniki lutkovne stop animacije, v njegovem studiu nastaja avtorski kratki film z naslovom Kriva pota. ''Spremlja Dušo, ko se v njeno življenje prikrade skrivnostno Modro bitje in se ga brezkompromisno in nepričakovano polasti. Čeprav Dušo sprva oslabi in jo pahne v brezup, je njena volja do življenja močnejša.''

Keramičarka Hana Karim je znana predvsem po izdelavi uporabne keramike, v kontekstu katere je izoblikovala prepoznaven slog izrazitih barvnih globin in nians. Zdaj pa je v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu na ogled razstava, na kateri prvič predstavlja svojo umetniško keramiko – keramične slike oziroma zidne skulpture.

Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili nekaj knjižnih novosti. Med temi je novi roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje. O posebnostih Murkamijevega pisanja in njegovega novega romana razmišlja prevajalec Domen Kavčič. Iz oddaje Svet kulture.

Slavoj Žižek je predstavil svoje najnovejše delo Kdo si ti? s podnaslovom Tema in šest variacij, ki ga je – tako kot je zdaj to že v navadi – napisal v angleščini. Delo je prevedel Marko Miočić, v njem pa avtor obravnava eno osrednjih filozofskih dilem, povezano z vprašanjem subjekta, zavesti in nezavednega. Ob tem je založba Analecta ponatisnila še njegovo aktualno in provokativno delo Nasilje, ki je prvič izšlo leta 2007 in v katerem Žižek analizira vidne in nevidne oblike nasilja.

Ob zaključku 79. Cannskega filmskega festivala se z Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival, pogovarjava o nekaterih vrhuncih in zmagovalcih letošnje izdaje. Iz oddaje Gremo v kino.

Televizija Slovenija je v kinotečni cikel tokrat uvrstila zadnje tri filme Andreja Tarkovskega – Stalkerja, Nostalgijo in Žrtvovanje, ki si jih je še vedno mogoče ogledati tudi v našem spletnem arhivu. Ob tej priložnosti Tina Poglajen premišljuje o vlogi narave v njegovih filmih in kako bi jo lahko brali ob ponovnem ogledu. Iz oddaje Gremo v kino.

Na začetku maja je v Slovenski kinoteki slovensko premiero doživel dokumentarni film Na drugi strani plinovoda režiserja Marka Kumra Murča, ki je tudi glavni producent filma. Film, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja, je filmski dokument njihovih bitk, obenem pa opomnik na to, kako tovrstni posegi v okolje vplivajo na naš vsakdan danes, pa tudi kako bodo vplivali na naša življenja v prihodnje.

V Kopru se danes tudi uradno začenja 27. forum Tomizza, eden od osrednjih mednarodnih kulturnih projektov na Primorskem. Kot vsako leto bo potekal 4 dni, številni dogodki pa se bodo zvrstili v Kopru, Umagu in Trstu ter tako povezali slovenske, hrvaške in italijanske avtorje in avtorice, pa tudi nekatere iz širšega prostora Srednje Evrope in Balkana. Letošnja tema Foruma je povezana z delom Orientalizem Edwarda Saida in od tod naslov letošnje izvedbe – Orient Express.

V Sežani se bodo pesniku Srečku Kosovelu nocoj poklonili z gledališko-glasbeno uprizoritvijo Daj mi besedo. Režijo predstave, ki jo bodo premierno izvedli na odru Kosovelovega doma, podpisuje Jaša Koceli. Posebno izraznost uprizoritvi daje mlada igralska zasedba, generacija, ki je po starosti blizu Kosovelovi in njegovo poezijo interpretira tudi skozi glasbo. Predstava Daj mi besedo je nastala v sodelovanju med občino Sežana, Zavodom Pavilijon in Kosovelovim domom.

V Arsovi oddaji Odprta knjiga začenjamo brati delo Nataše Kramberger Po vsej sili živ. Kratek roman, ki ga je pred dvema letoma izdala založba Goga, pisateljica pa je zanj prejela nagrado Prešernovega sklada, interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, režirala ga je Špela Kravogel, izšel pa bo tudi na zvočnici, ki jo izdajata ZKP RTV Slovenije in Program Ars.

Na Azurni obali se izteka 79. festival v Cannesu, kjer žiriji predseduje korejski režiser Park Čan-Vuk. Med favoriti za zlato palmo se po prvih odzivih omenjajo filmi Očetnjava Pawła Pawlikowskega, Nenadoma Rjusukeja Hamagučija in Minotaver Andreja Zvjaginceva; dobitnike bodo razglasili v soboto. Poroča Ingrid Kovač Brus.

Cannsko filmsko sejmišče, kjer je tudi letos sodeloval Slovenski filmski center, se je včeraj zaprlo, do sobote, ko bo predsednik žirije Park Chan-wook enemu od dvaindvajsetih tekmovalnih filmov podelil zlato palmo, sta ostala le še dva dneva. O filmih, ki izstopajo, Ingrid Kovač Brus.

SNG Drama Ljubljana bo začela že tretjo sezono na začasni lokaciji na Litostrojski cesti, medtem pa še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za prenovo matične zgradbe. Za geslo nove sezone so si zato izbrali besedo negotovost. V pričakovanju imena novega ministra ali ministrice za kulturo so pred propadajočo matično zgradbo izročili javnosti poročilo o izvedenih dejavnostih in argumente za različne možnosti nadaljevanja prenove.

Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo osrednje poudarke 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Potekal bo od 1. do 5. septembra, nagrajenec je ukrajinski pisatelj Serhij Žadan, osrednja tema pa fluidnost identitet. Več o festivalu je Vladu Motnikarju povedal predsednik mednarodne žirije Gregor Podlogar.

Z direktorico Natašo Bučar Slovenskega filmskega centra se je pogovarjala Ingrid Kovač Brus.

V Cannesu, kjer poteka 79. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečernih filmov, je bil prvi konec tedna tradicionalno zvezdniški, z nekaj presežnimi filmi in presenečenji.

V sklopu dogodkov in prireditev v Kosovelovem letu si je na ploščadi pred Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu v Ljubljani mogoče ogledati fotografsko-literarno razstavo z naslovom In tu in tam. Le bežno potovanje. Dva tedna pred stoto obletnico smrti Srečka Kosovela jo je na osemindvajsetih panojih pripravila kustosinja Barbara Kočevar. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič in jo najprej vprašala, kaj je težišče razstave.

V Rigi se je končala 72. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, osrednja radijska platforma za deljenje posnetkov del sodobnih skladateljev in hkrati tekmovanje, ki ga tradicionalno prireja Mednarodni glasbeni svet. Latvijski radio je po lanskem uspehu svojih predlogov Rostrum povabil v Rigo, kjer smo delegati,predstavniki umetniških radijskih programov v velikem studiu zgodovinske radijske stavbe med 39 predstavljenimi deli določili izbrani, torej zmagovalni deli v dveh kategorijah in v obeh tudi več priporočenih del. Tako neformalni pogovori, kot uradni glasovi so pokazali, da je letos najbolj izstopilo delo Stabat Mater Juga Markovića, produkcija francoskega inštituta IRCAM na predlog Tretjega programa Radia Beograd. Kot pravi delegatka Ksenija Stevanović, je za Markoviča značilno previdno prevajanje arhaičnega v sodoben jezik, v skladbi za zbor, violo da gamba in elektroniko pa je francoske pevce tudi usmeril h grlenemu petju, bolj značilnem za balkansko tradicijo. V kategoriji mladih skladateljev je z nostalgično simfonično skladbo najbolj prepričal Haštal Hapka, od treh predlogov Radia Slovenija pa v Švici delujoč skladatelj Paul Clift s skladbo landscape (overexposed), napisano lani posebej za Simfonični orkester RTV Slovenija. Posnetek s Simfoniki in dirigentom Stevenom Loyem je prejel priporočilo, obeta se mu torej večje število predvajanj na radijskih programih širom sveta, uredništvo za resno glasbo in glasbena produkcija Radia Slovenija pa tako nadaljuje redno prisotnost v samem vrhu tribune. Obširneje se bomo dogodku na programu Ars posvetili v naslednji sredini oddaji Glasbeni utrip in v prvem junijskem Arsovem art ateljeju.

O prvih dneh 79. Cannskega filmskega festivala (o političnem naboju v govoru člana žirije Paula Lavertyja, pa o nekaj filmih - med temi so naslovi Življenje neke ženske režiserke Charline Bourgeois-Tacquet, Vzporedne zgodbe Ashgarja Farhadija in Očetnjava Pawla Pawlikowskega) poroča Ingrid Kovač Brus.

Na festivalu V-F-X Ljubljana, ki ta teden poteka v Slovenski kinoteki, Kinu Šiška, Aksiomi in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, sta med glavnimi gosti John Smith in Shunsaku Hajashi. Prvi je eden najpomembnejših avtorjev britanske povojne avantgarde z opusom več kot šestdeset del, znan pa je po igrivem, humornem pogledu na vsakdanje življenje in govorjeni jezik. Drugi, Shunsaku Hajashi, pa je japonski slikar in animator, ki ročno poslika vsako posamezno sličico svojih filmov in ki s tem na presečišču slikarstva, animacije in eksperimentalnega filma ustvarja povsem samosvoj svet. Z obema avtorjema se je srečala Tina Poglajen.

Skupina IRWIN, ena najpomembnejših slovenskih umetniških skupin, je v domačem in mednarodnem prostoru dejavna že 42 let. Izvedla je okrog 450 skupinskih in samostojnih razstav in čeprav fotografije predstavljajo velik del njenega opusa, po navadi niso prva misel ob omembi skupine. Na razstavi IRWIN: fotografska dela, ki so jo postavili v Mestnem muzeju Ljubljana, je prvič na ogled obsežen izbor fotografij, ki so v štirih desetletjih delovanja skupine nastale bodisi kot dokumenti umetniških intervencij, performansov in začasnih postavitev bodisi kot samostojna umetniška dela.

Že tako obsežen trienale keramike UNICUM, ki letos gosti 170 ustvarjalcev iz več kot 30 držav, se v šesti izdaji z umetniškega širi še na polje uporabnega oblikovanja keramičnih izdelkov. Meja med umetniškim in uporabnim je v sodobni keramiki tanka, oboje se prepleta, prav to odraža trienale. Poleg že tradicionalne razstave v Narodnem muzeju Slovenije tako danes odpirajo še razstavo v Centru Rog v Ljubljani.

Center ilustracije je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom pripravil razstavo Žuželke med znanostjo in domišljijo, ki odpira pogled v bogat svet podob, v katerem se prepletata umetnost in opazovanje narave ter obiskovalca vabi k počasnemu opazovanju in ponovnemu odkrivanju čudenja nad majhnim. Motiv žuželke ima vlogo povezovalnega elementa, ki razstavo odpira kot prostor dialoga – med znanostjo in umetnostjo, med tradicijo in sodobnostjo ter med različnimi načini gledanja na naravo.

Informativni prispevki iz področja kulture

Ljubljana postaja prizorišče šeste izdaje festivala V-F-X – Videa, Filma in Eksperimenta, edinega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks pri nas. Od 12. do 17. maja bo dogajanje razpeto med štiri lokacije – Slovensko kinoteko, Kino Šiška, Aksiomo in muzej +MSUM na Metelkovi – in bo gledalcem ponudilo bogat program projekcij, performansov, razstav in VR izkušenj. Letošnja izdaja je posvečena nedavno preminulemu umetniku Marku A. Kovačiču, hkrati pa prinaša vrsto vznemirljivih programskih poudarkov: od poglobljene retrospektive britanskega eksperimentalnega filma z gosti Johnom Smithom, Mirando Pennell in kolektivom BEEF, do svetovne premiere osmih digitiziranih filmov skrivnostne OM produkcije iz poznih sedemdesetih let. Med gosti bo tudi japonski animator Šunsaku Hajaši, ki bo predstavil tudi svoj prvi celovečerec. Festival bo odprl kino-koncert libanonske glasbenice NÂR, zaključil pa ga bo razširjeni filmski performans bristolskega kolektiva BEEF. O letošnjem programu s članoma festivalske ekipe, Anjo Banko in Petrom Cerovškom.

Andrej Košak je svoj dokumentarec Punk pod komunističnim režimom posvetil slovenski punk glasbeni sceni, ki ji je bil tudi sam predan. Tesa Drev je z režiserjem posnela pogovor o filmu, polnem arhivskega materiala o glasbi, za katero je razglašenost skoraj pravilo, še bolj pa energijska polnost.

Začenja se tudi odštevanje pred začetkom filmskega festivala, ki bi mu lahko dodali številne presežnike – v torek se bo v Cannesu začel 79. filmski festival, ki bo za enajst dni združil filmski svet, v ustvarjalnem in ekonomskem pogledu, predvsem pa pričakujemo močan filmski program, ki bo zaznamoval leto v kinematografih.

Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.

Slovensko leposlovje je bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti, izšla pa je pri založbi Umco.

V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.