Ars aktualno

V Cankarjevem domu bo nocoj zaživela nova uprizoritev Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh. Avtorski projekt avtorjev Nine Ramšak Marković, Milana Ramšaka Markovića in Jerka Marčića je nastal v produkciji Zavoda Melara in koprodukciji hiše Klajn.

Nocoj ob 19.30 se bo v Dvorani Ondine Otta Klasinc začel 1. orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni. Koncert, ki je tudi del 19. Festivala Maribor 2026, so pripravili v sodelovanju z Narodnim domom Maribor. Neposredni prenos koncerta boste lahko poslušali na programu Ars.

Pred kratkim se je zaključilo snemanje filma Zdravilca, prvenca Luna Sevnika, večkrat nagrajenega režiserja mlajše generacije. Scenarij za film je Sevnik napisal skupaj z Atilo Urbančičem, producent filma je Rok Biček, film pa nastaja v koprodukciji produkcijske hiše Cvinger film s slovenskimi koproducenti RTV Slovenija in Nosorogi, pa tudi v koprodukciji s produkcijskimi hišami iz Makedonije, Češke, Hrvaške in Francije.

V Benetkah se bo v soboto sklenil že 83. mednarodni filmski festival. Kateri so letošnji favoriti za nagrade in kateri filmi niso navdušili v pogovoru s Teso Drev, ki je festival obiskala.

Rop enega izmed trezorjev ljubljanske banke, nekaj milijonov evrov izginulega denarja in varnostnica, ki ostane edina osumljenka: tako je izhodišče nove kriminalne nadaljevanke Trezor, ki jo bomo od prihodnje nedelje spremljali na Televiziji Slovenija. V ospredju zgodbe sta – to je za naš prostor še vedno redkost – dve ženski. Osumljeno varnostnico Sonjo igra Tina Vrbnjak, kriminalistko, ki primer preiskuje, pa Jana Zupančič. Serijo je napisal in režiral Matevž Luzar, ki je ustvaril tudi Jezero, Leninov park in Dolino rož. Pri zgodbi se je oprl na resnični, še danes nepojasnjeni rop sefov v Ljubljani iz leta 2005. V petih nadaljevanjih se preiskava kraje postopoma razširi v zgodbo o družbenih razlikah ter povezavah med politiko in kapitalom; v njenem središču pa je, kot pravi Luzar, čisto navadna ženska, ki si pride navzkriž s sistemom. Trezor je nastal v koprodukciji treh javnih radiotelevizij – slovenske, hrvaške in črnogorske – , in v zasedbi so tudi vidni igralci iz regije, kot je Leon Lučev. Prvi dve epizodi so predstavili tudi na filmskem festivalu v Sarajevu.

V Umetnostni galeriji Maribor so nedavno odprli razstavo slik z naslovom Rožni vrt mariborske ilustratorke in scenografke Nine Šulin. Umetnica slika rože že več let, večinoma so to velike slike cvetov, za prodajno postavitev v galeriji pa je ustvarila manjša dela.

Ponekod svojo tradicionalno glasbo kujejo v zvezde in jo lahko slišimo v uglednih koncertnih dvoranah. Usoda tradicionalnega malteškega petja, imenovanega Għana, pa ni taka. Režiser Alex Camilleri je v svojem novem filmu Zejtune prav to sprejel kot izziv. Izginjajočo subkulturno zvrst, ki je neke vrste uglasbeno pripovedovanje in so jo pogosto izvajali pripadniki delavskega razreda, zato pa velja za precej ''nizko'' obliko umetnosti, je želel predstaviti javnosti. Ob obisku režiserja, ki se ga spomnimo po zelo uspešnem prvencu Luzzu o ribiču, ki ostaja zvest tradicionalnemu malteškemu ribolovu, se je z njim v Kinodvoru srečal Žiga Bratoš.

Na Sarajevskem filmskem festivalu je bila svetovna premiera tretjega dela mladinskega filma o Gaji in njenem svetu z naslovom Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše. Film zdaj prihaja v slovenske kinematografe. Gaja tokrat vstopa v srednjo šolo. Ob novih prijateljih in prvi ljubezni, pa se sooči z ugrabitvijo mame, ki vodi Zdravnike brez meja na posebni odpravi na vojnem območju. Film zaokrožuje prvo slovensko filmsko trilogijo po 58 letih, ko so nastali filmi o legendarnem Kekcu. Tako kot Gaja, z njo odrašča tudi občinstvo, je Aleksandru Čobcu povedal režiser Peter Bratuša. Iz oddaje Gremo v kino.

Na Veronikinem večeru plesa in poezije v Celju so razglasili prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2026. Strokovno žirijo je najbolj prepričala pesniška zbirka Nekje notri je uho pesnice in ilustratorke Tine Volarič.

Festival kratkega filma FeKK stopa v predzadnji dan pred jutrišnjim koncem, prvi dnevi pa so, kot kaže, po številu obiskovalcev znova presegli pričakovanja. Zvrstili so se prvi del Herzogove retrospektive, gostujoči programi festivala v Clermont-Ferrandu, prvi deli mednarodnega tekmovanja in program InstantKult, letos namenjen špansko-francoski režiserki Gali Hernández López, ki smo jo povabili pred mikrofon. Festival se nadaljuje danes, med drugim s kuriranim programom francoske kuratorke Anne Duffau Vzpon podivjanega. V Kinodvoru bo na sporedu drugi del Herzogove retrospektive, s kultnim filmom Werner Herzog poje svoj čevelj. Dan se bo končal s polnočnim programom FeXXX: Prostori izmika, ki nastaja v sodelovanju z Mednarodnim feminističnim in kvirovskim festivalom Rdeče zore.

Projekcija kratkega filma Karpa Godine 'O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami iz leta 1972 bo danes v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani odprla deseti festival Grounded – festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma, ki se z aktualnimi družbenimi vprašanji ukvarja tako, da povezuje navidezno nezdružljivo: deinstitucionalizirane teoretske razprave, povsakdanjenje družbenega aktivizma in progresivne klubske elektronske kulture.

V petek se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se za Srce Sarajeva poteguje tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart. Na letošnjem festivalu bo sicer v različnih programskih sklopih na ogled kar 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je do sedaj najštevilčnejša udeležba slovenskih filmskih ustvarjalcev v Sarajevu. V tekmovalnem programu je danes evropska premiera celovečerca Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume z evropsko premiero. Poroča Aleksander Čobec

17. avgusta je v osemindevetdesetem letu umrl še en velikan slovenskega gledališča, eden najpomembnejših, najplodnejših slovenskih gledaliških režiserjev druge polovice 20. stoletja, Mile Korun. Za Mileta Koruna bi lahko trdili, da je bil eden izmed očetov sodobnega slovenskega gledališča, saj ga je moderniziral in evropeiziral. Z režijo prelomne predstave Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski leta 1965 je dodobra zatresel tedanji gledališki svet. Zaradi zanimanja za scenografijo je najprej študiral arhitekturo. Kmalu je hotel več kot le ustvarjanje prostora in se je prepisal na gledališko režijo. Zrežiral je okoli 120 predstav, med njimi, poleg Cankarja še krstne uprizoritve Strniševih in Zajčevih del. Gledališče je dojemal kot samostojno umetnost, v kateri beseda ni več vsemogočna. Poleg izjemnega občutka za odrski prostor je zavzeto raziskoval igralčeve zmožnosti. Načelo o igralcu kot avtonomnem ustvarjalcu predstave je uveljavljal tudi pri svojem dolgoletnem pedagoškem delu s študenti na igralski akademiji. Učil jih je misliti gledališče in pri oblikovanju vloge iti globoko vase. Ustvarjal pa je le v institucionalnih gledališčih, saj so nudila pogoje za njegove prostorske zamisli in premogla vrhunske igralske ansamble. Veljal je za zahtevnega, premišljenega in natančnega režiserja z vizijo, ki je presegala uveljavljene družbene tabuje, zgolj obrtniško podajanje besedila in estetske omejitve tedanjega slovenskega gledališča. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.

V 80. letu je umrla velika slovenska igralka.

Kljub pozivom plesne skupnosti k izpolnitvi ustanoviteljskih obveznosti, so na Ministrstvu za kulturo sporočili odločitev o izstopu iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. To so sicer še v času prejšnje vlade na začetku leta podpisali skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica. Ministrica Ignacija Fridl Jarc pravi, da so strokovne službe že aprila opozarjale na pomanjkljivosti pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za sodobni ples - med drugim pri financiranju, postopkih sofinanciranja ter organizaciji in upravljanju zavoda. Med razlogi za odstop od pogodbe je poleg tega navedla, da naj bi bila za plesalce predvidena le tri od devetnajstih delovnih mest ter prekrivanje namenov zavoda s programi ministrstva, saj to že podpira gostovanja. S sredstvi za ustanovitveni kapital zavoda nameravajo naslednje leto podpreti sodobni ples. V.d. direktorja zavoda Simon Kardum trdi, da gre pri medijskih izjavah ministrice za neresnice in zavajanja. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc sicer zagotavlja, da ta odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu, temveč v ustvarjanje temeljev za njegov dolgoročni razvoj. Kot smo že poročali pa ukinitev zavoda plesno javnost skrbi.

S projekcijo animirane biografske drame Perzepolis iz leta 2007, ki temelji na istoimenskem grafičnem romanu Marjane Satrapi, se danes v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 9. edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami. Pogovarjamo se z urednico revije Ekran, Ano Šturm, ki je skupaj z Anjo Banko iz Slovenske kinoteke zasnovala letošnji program.

V 81. letu starosti je umrl pisatelj, založnik in kulturni delavec Slavko Pregl.

Življenje v zaporu je pogosta tematika tako dokumentarcev kot igranih filmov. A ko se osredotočimo na človeka in odnose, izstopi kot zanimiva za obravnavo tranzicija obsojenca nazaj na svobodo. Ta proces je skoraj vedno postopen, začne se z občasnimi izhodi ali premestitvijo na pol odprti oziroma odprti oddelek. Pojavi se vprašanje, kako se bo človek vključil nazaj v družbo, in morda še pomembneje, nazaj v družinsko okolje. Pred mesecem dni je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni padla prva klapa družinske drame Konji o obsojencu Miru, ki proste konce tedna preživlja z odraščajočima hčerjo in sinom. Prav odnos z njim se izkaže za največji izziv. V prvencu scenarista in režiserja Jerneja Kastelca v svojih prvih filmskih vlogah nastopata 13-letni Anže Zornada in 8-letna Vesna Pernuš. Glavno vlogo je prevzel Nejc Cijan Garlatti.

Danes se bo v oddaji Odprta knjiga na programu Ars premierno začel cikel branja knjige zgodb o življenju velikih skladateljev z naslovom Kje je pristala Beethovnova obara avtorja Stevena Isserlisa. V slovenščino sta jo prevedli Aleksandra Pavlovič in Jana Fajt, izdalo pa jo je mednarodno kulturno društvo Soglasje v Novi Gorici. Več pa v pogovoru s Polono Gantar, organistko, glasbeno pedagoginjo in glasbeno urednico na programu Ars, ki je dala pobudo za cikel oddaj in jih tudi glasbeno opremila.

Slovenska kinoteka, ki obeležuje 30-letnico delovanja, bo v Letnem kinu spet postregla z obsežno arhivsko ponudbo. Med 6. in 22. avgustom bo filme v sodelovanju z različnimi festivali in partnerji nizala na dveh lokacijah: na zelenici Muzejske ploščadi Metelkova v Ljubljani in v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Videli bomo, denimo, dokumentarec o pionirki lezbičnega filma, pa o ljubiteljskem fotografu, ki je na začetku 20. stoletja dokumentiral ključne podobe slovenske identitete, letni kino bo odprl prostor tudi za povezovanje filmskih in literarnih podob ter nam predstavil francoskega filmarja Jeana Eustacha. Letni kino predstavlja njegov urednik Igor Prassel. Iz oddaje Gremo v kino.

Cristian Mungiu je za Fjord prejel že svojo drugo zlato palmo v Cannesu. Predpremierna projekcija filma zaključuje Kinodvorov letni kino Film pod zvezdami, v slovenske kinematografe bo Fjord prišel jeseni. Iz oddaje Gremo v kino.

V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled mednarodna skupinska razstava z naslovom Umetelno. Sooča dela in prakse štirih umetnikov, ki se na različne načine posvečajo pojavom umetno ustvarjenih objektov in podob, antropogenih struktur, materialov in virtualnih svetov.

V nastajanju je muzikal Azra režiserke Tijane Zinajić. Scenarij je skupaj z Izo Strehar pisala Deja Crnović, glavno vlogo Azre pa v filmu igra Polona Juh. Na dan po napornem nočnem snemanju v Ljubljani se je z ustvarjalkama Tijano Zinajić in Dejo Crnović pogovarjala Ana Lorger. Iz oddaje Gremo v kino.

Ta teden v vasi Topolove v Benečiji, kjer živi slovenska manjšina v Italiji, poteka poletna šola Akademije margin z naslovom Skrb za ruševine. Že peto leto jo organizira kolektiv Robida. Ta živi in ustvarja v skoraj zapuščeni vasi, ki jo s svojo navzočnostjo in projekti obuja vse leto. Poletna šola združuje udeležence različnih držav, končala pa se bo z javnim programom konec tedna, v soboto in nedeljo.

Stavba Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani je bogatejša za stalno razstavo z naslovom »Vonj po tobaku«. Na razstavi si je mogoče ogledati največjo zbirko pribora za kajenje v Sloveniji. Še pred poletjem je založba Analecta v drugem letniku zbirke Šund izdala dve leposlovni deli – psihološki roman argentinske pisateljice Claudie Piñeiro in avtobiografski zapis ameriške pisateljice Roxane Gay. Silvia Bigi, italijanska umetnica, raziskovalka in predavateljica se v Galeriji Škuc v Ljubljani predstavlja z delom In tako zelo žive_. Razstavo bo obogatila s parcipativnim performansom A Very Alive Protoccol. Vabljeni k poslušanju!

Filmska kritičarka Tina Poglajen je spremljala letošnjo izdajo Puljskega filmskega festivala in razmišlja o nagrajenih delih. Iz oddaje Gremo v kino.

21. julija se v Fužinah v Gorskem kotarju na Hrvaškem začenja festival Cinehill (ta je zamenjal nekdanji Motovunski filmski festival), ki ga bo med drugimi obiskal režiser in scenarist Edward Berger (Na Zahodu nič novega, Konklave). Iz oddaje Gremo v kino.

Premierno je bil prikazan film Fotograf režiserja Mihe Čelarja. Posvečen je Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in je z njimi ujel veliko ključnega dogajanja svojega časa v Sloveniji. Za film so uporabili tudi najsodobnejše prijeme umetne inteligence. Tako je na podlagi Nagličevih fotografij nastala vrsta gibljivih podob. Iz oddaje Gremo v kino.

a festivalu v Karlovih Varih, ki se je zaključil preteklo soboto, je bilo letos prikazanih več kot 130 celovečernih filmov, med njimi 24 v dveh tekmovalnih programih. Glavno nagrado festivala, kristalni globus za najboljši film, je tokrat osvojil film, ki pogled usmerja v delavska življenja - film Obiranje sadja mjanmarskega režiserja Aunga Phyoeja.

V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo prenovljeno stalno zbirko Umetnost na Slovenskem od leta 1870 dalje, 160 slik in 38 plastik našega realizma in impresionizma. Oplemenitili so jo še z novimi pridobitvami, kot je žanrski prizor Jurija Šubica Pri zajtrku, in deli tako iz galerijske kot zasebne lasti, ki vsaj nekaj časa niso bila na voljo javnosti. Kar nekaj umetnin, ki so se zdaj vrnile v Novo krilo Narodne galerije, pa je lani in letos gostovalo na Dunaju in Bavarskem.

V Karlovih Varih se v soboto zaključuje že 60. izvedba mednarodnega filmskega festivala, ki je letos gledalcem postregel z več kot 130 celovečernimi igranimi in dokumentarnimi filmi. Vse oči pa so uprte v osrednja tekmovalna programa, v katerih se filmi potegujejo za nagrade, med njimi za glavno nagrado, kristalni globus. Z režiserjema dveh filmov iz tekmovalnega programa se je pogovarjala Petra Meterc. Iz oddaje Gremo v kino, prevode bere Jure Franko.

Za oddajo Gremo v kino se je iz Pulja, kjer poteka 73. izdaja legendarnega filmskega festivala, oglasila Ingrid Kovač Brus.

Film pod zvezdami – letni kino Kinodvora na dvorišču Ljubljanskega gradu - se je začel v četrtek s filmom Fiume o morte! režiserja Igorja Bezinovića. Zanj je dobil nagrado Evropske filmske akademije, poleg tega gre za najbolj gledan film lanskega leta v Kinodvoru. Projekcijo je pospremil slovenski kratki film Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki je bil direktor fotografije pri Bezinovićevem dokumentarcu. Poleg vrste vrhuncev kinematografske sezone se bo do 1. avgusta na Grajskem dvorišču zvrstilo tudi nekaj premier in predpremier, prva že nocoj. O njej in o tem, kaj se sicer obeta na letošnjem Filmu pod zvezdami, razlaga Aliki Kalagasidu iz Kinodvora. Iz oddaje Gremo v kino.

Kulturni milje v teh dneh pretresa odločitev ministrstva za kulturo glede nižanja že odobrenih sredstev. Izvajalce s področja kulture je ministrstvo pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila, ker se pripravlja rebalans proračuna. Razlog nižanja naj bi bila povečana poraba predhodnega vodstva ministrstva.

Ljudje vse raje uhajajo v fantazijske svetove, sploh po koroni, ko se je povečalo igranje računalniških iger in gledanje filmov. A če hkrati upada obisk kinematografov, se prav proti temu bori Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Obisk se vsako leto veča in tudi 22. izdaja ne bo razočarala s ponudbo: 53 celovečercev, kratkometražcev in glasbenih dokumentarcev bodo zavrteli, čaka nas pohod zombijev in prav posebna tuja gostja.

Savlov sin Lászla Nemesa iz leta 2015 je bil v svojem prikazu groze koncentracijskega taborišča v Auschwitzu revolucionaren – in sicer predvsem zaradi perspektive kamere, ki se je osredotočala na doživljanje glavnega lika. Film je pobral nekaj najpomembnejših nagrad tistega leta – Grand Prix v Cannesu, tudi oskarja za tujejezični film. Pred nekaj leti je Nemes posnel Sončni zahod – delo, ki ga je postavil v Budimpešto v čas tik pred Prvo svetovno vojno. Njegov novi film Sirota pa se dogaja v Budimpešti leta 1957. V njem je ponovno spojil osebno zgodbo glavnega lika in prikaz močno travmatizirane madžarske družbe po spodletelem poskusu revolucije leto poprej. Torej znova zgodba z močnim zgodovinskim ozadjem. Film, ki ga predvajajo v slovenski Art kino mreži, je bil premierno prikazan na lanskem Beneškem filmskem festivalu.

V Karlovih Varih med 3. in 11. julijem poteka 60. mednarodni filmski festival. Kako bodo torej na festivalu obeležili okroglo obletnico, kateri filmi se bodo tokrat potegovali za kristalni globus in kakšna je letošnja slovenska udeležba filmskih talentov na festivalu?

Ljutomer bo od 8. do 12. julija spet postal mesto groze in magije, njegove ulice pa bodo preplavili zombiji. Festival bo prinesel 53 celovečercev, kratkometražnih filmov in glasbenih dokumentarcev. Ob tekmovalnem programu bodo predvajali še filme za otroke in mladino, zavrteli maraton klasik v sodelovanju z Jinga Films, v sekciji Na fantastični strani Alp pa si bomo ogledali neodvisne kratke filme iz regije. Vsako leto povabijo častnega gosta ali gostjo, kakšno svetovno znano filmsko legendo, tokrat je to nekdanje Bondovo dekle, igralka Caroline Munro, ki je nastopila tudi v številnih grozljivkah. Grossmann pa bo postregel še s pestrim spremljevalnim programom. In kaj opažajo organizatorji: ljudje vsako leto raje uhajajo v fantazijske svetove.

S spremljevalnimi dogodki se je v preteklih dneh že počasi zagnal 67. ljubljanski jazz festival, ki ga danes zvečer z že razprodanim koncertom v Križankah še uradno odpira znameniti kitarist Pat Metheny. Do sobote se bo v prostorih Cankarjevega doma in v parku Sveta Evrope odvilo še preko 20 koncertov, večeri pa se bodo zaključevali v Jazz klubu Kazina.

Erika Vouk (1941-2026), ena najbolj izstopajočih in estetsko dovršenih slovenskih pesnic in prevajalk, se je poslovila 86. letu starosti. Rodila se je v Mariboru, ki mu je ostala zvesta vse življenje. Za svoje pesniške zbirke je prejela najvišja literarna priznanja: Jenkovo, Veronikino in Glazerjevo nagrado. V zgodovino slovenske kulture se je trajno zapisala leta 2024, ko je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Erika Vouk zapušča neprecenljiv opus, ki bo za vedno ostal v vrhu slovenske poezije.

Še do nedelje v Izoli poteka 22. festival Kino Otok – Isola Cinema. Na ogled bodo med drugimi še palestinski dokumentarec Habibi Hussein – portret kinooperaterja, ki tudi pod okupacijo skrbi za ohranjanje filmske kulture –, pa Kronika obleganja, ki spremlja vsakdanje življenje v obleganem mestu, avstrijski film Beli polž o telesnosti, lepoti in smrti skozi oči mladih, ter italijanski dokumentarec Bele laži tržaške režiserke Albe Zari o odraščanju v sekti Božji otroci. Omenimo še mehiški film Naravni rezervat, prvenec režiserja Pabla Péreza Lombardinija o gozdarki, ki se sooči s nezakonito sečnjo v varovanem rezervatu. Tina Poglajen se je v Izoli pogovarjala z dvema ustvarjalcema: Angolcem Hugom Salvaterro, čigar prvenec Moja semba je festival v sredo odprl, in francosko-armensko režiserko Tamaro Stepanyan, avtorico dokumentarca Moji armenski duhovi. Iz oddaje Gremo v kino.

Pri založbi Mladinska knjiga so pred kratkim izdali novi roman švedskega pisatelja Fredrika Backmana z naslovom Moji prijatelji. Jerca Kos, ki je roman prevedla iz angleščine, v prispevku predstavlja vsebino knjige in razmišlja o temah, ki se jim je pisatelj v njej posvetil. Iz oddaje Svet kulture.

Leon Vidmar je s svojim kratkim lutkovnim animiranim prvencem Slovo pred desetimi leti na Festivalu slovenskega filma navdušil občinstvo in prejel vesno za najboljšo animacijo, potem so film predvajali na več kot osemdeset festivalih, kjer je prejel več nagrad. Še en zanj zelo pomemben projekt je bil lanski animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta – obsežna mednarodna koprodukcija, pri kateri je sodeloval kot eden od štirih režiserjev. Zdaj pa pod okriljem produkcijske hiše Zavod ZVVIKS, prav tako v tehniki lutkovne stop animacije, v njegovem studiu nastaja avtorski kratki film z naslovom Kriva pota. ''Spremlja Dušo, ko se v njeno življenje prikrade skrivnostno Modro bitje in se ga brezkompromisno in nepričakovano polasti. Čeprav Dušo sprva oslabi in jo pahne v brezup, je njena volja do življenja močnejša.''

Keramičarka Hana Karim je znana predvsem po izdelavi uporabne keramike, v kontekstu katere je izoblikovala prepoznaven slog izrazitih barvnih globin in nians. Zdaj pa je v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu na ogled razstava, na kateri prvič predstavlja svojo umetniško keramiko – keramične slike oziroma zidne skulpture.

Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili nekaj knjižnih novosti. Med temi je novi roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje. O posebnostih Murkamijevega pisanja in njegovega novega romana razmišlja prevajalec Domen Kavčič. Iz oddaje Svet kulture.

Slavoj Žižek je predstavil svoje najnovejše delo Kdo si ti? s podnaslovom Tema in šest variacij, ki ga je – tako kot je zdaj to že v navadi – napisal v angleščini. Delo je prevedel Marko Miočić, v njem pa avtor obravnava eno osrednjih filozofskih dilem, povezano z vprašanjem subjekta, zavesti in nezavednega. Ob tem je založba Analecta ponatisnila še njegovo aktualno in provokativno delo Nasilje, ki je prvič izšlo leta 2007 in v katerem Žižek analizira vidne in nevidne oblike nasilja.

Ob zaključku 79. Cannskega filmskega festivala se z Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival, pogovarjava o nekaterih vrhuncih in zmagovalcih letošnje izdaje. Iz oddaje Gremo v kino.

Televizija Slovenija je v kinotečni cikel tokrat uvrstila zadnje tri filme Andreja Tarkovskega – Stalkerja, Nostalgijo in Žrtvovanje, ki si jih je še vedno mogoče ogledati tudi v našem spletnem arhivu. Ob tej priložnosti Tina Poglajen premišljuje o vlogi narave v njegovih filmih in kako bi jo lahko brali ob ponovnem ogledu. Iz oddaje Gremo v kino.

Na začetku maja je v Slovenski kinoteki slovensko premiero doživel dokumentarni film Na drugi strani plinovoda režiserja Marka Kumra Murča, ki je tudi glavni producent filma. Film, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja, je filmski dokument njihovih bitk, obenem pa opomnik na to, kako tovrstni posegi v okolje vplivajo na naš vsakdan danes, pa tudi kako bodo vplivali na naša življenja v prihodnje.

V Kopru se danes tudi uradno začenja 27. forum Tomizza, eden od osrednjih mednarodnih kulturnih projektov na Primorskem. Kot vsako leto bo potekal 4 dni, številni dogodki pa se bodo zvrstili v Kopru, Umagu in Trstu ter tako povezali slovenske, hrvaške in italijanske avtorje in avtorice, pa tudi nekatere iz širšega prostora Srednje Evrope in Balkana. Letošnja tema Foruma je povezana z delom Orientalizem Edwarda Saida in od tod naslov letošnje izvedbe – Orient Express.