Duhovna misel

Izvoljeni, ne izbrani! Izvoljeni so namreč tisti, ki so ljubljeni, izbrani pa tisti, ki so ločeni od drugih, ekskluzivni. Nismo torej izvoljeni, ker bi bili posebni, ali ker bi imeli kakšne zasluge. Ljubljeni smo, zato ...

Gospod, reci besedo in ne bo me strah tišine. Reci le besedo, preženi z njo praznino. Reci jo, Gospod, ozdravi mojo dušo vsega kar ji brani vzdigniti se k Tebi. Želi ljubiti Tebe, druge in - čeprav ti sama tega ne prizna,.. sebe. Gospod, naj me prevzamejo besede tvojega poslanca ...

Včasih katoličanom - resnici na ljubo, kdaj tudi upravičeno - očitajo, da je spoved neke vrste potuha, nekakšna »licenca za nepoboljšljivost«. Gre za napačno predpostavko, da lahko stori karkoli ...

Skala je simbol trdnosti, in temelj podlaga, na kateri gradimo hišo, dom, zaupanje in življenje. In iz kakšnega materiala je temelj na katerega ste postavili smisel vašega življenja? Je to uspešnost v vašem poklicu? V lepi hiši s čudovito okolico?

Janez Krstnik, verjetno najbolj znan pripravljalec poti, je v tem videl smisel svojega življenja. Kako bi ne, saj je pripravljal pot samemu Bogu, ki se je učlovečil, za Jezusa, ki pa je rekel, da je On sam pot ...

Ker je Bog stvarnik vsega, dvom v njegovo moč ni logičen, toda kako to moč posreduje človeku in kako le ta to moč občuti? Gospod je na poseben način prisoten v zakramentih. Po krstu nam izbriše izvirni greh in daje moč, da se osvobodimo podedovanih bremen ...

Brez vode in hrane ne moremo preživeti. Nekoliko širše o tem govori tudi slavna Maslowa piramida potreb. Saj poznate, spodaj so naše temeljne potrebe: po hrani, zraku, gibanju, in višje kot gremo ...

Strah spada med osnovna čustva, našim daljnim prednikom je služil kot alarm pred vsakovrstnimi nevarnostmi. Izhaja torej iz potrebe po preživetju in ga ne moremo kontrolirati, saj se vklaplja mimo naših možganov ...

»Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati?« Tako naslov, kot uvodna misel sta iz čudovitega ...

Danes je pred nami znan odlomek iz Matejevega Evangelija. Gotovo ga poznate: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja... Nabirajte si marveč zakladov v nebesih.«

V Evangelijih je kar nekaj odlomkov, kjer Jezus zelo neposredno govori o tem, kako prositi, in kdaj Bog prošnje usliši. Takole naroča: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« ... 

Svoje čase tabloidi, danes pa spletne novice, prinašajo množico osebnih zgodb zvezdnikov, ki tako ali drugače podlegajo bremenu slave. Morda pa je prav v tem skrivnost nasveta, ki ga je dal Jezus in ga lahko strnemo v misel ...

Latinska beseda za sovražnika - inimicus, torej »ne-prijatelj«, - malo pove o bistvu, ki se skriva za tem Jezusovim naročilom, ki zareže v ušesa in v srce. Kako bi vendar lahko ljubil nekoga, ki me sovraži in ponižuje?

Mar ni prav vsak izmed nas, vsaj na nek način, nedolžen? Vem, da je zapisano nemajhen izziv, ki ga bo ob koncu odlomka teološko popravil Frančišek. Misel se mi je porodila ob besedah brata Štefana Kožuha ...

Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...

Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...

Srce v morju simbolov predstavlja del, kjer so največje globine. Srce je sočutno, je ljubezen, vir življenja, zatočišče in dom. Frančišek, ki je dolga leta nosil Gospodove rane na svojem telesu ...

O življenju prvih kristjanov beremo v Apostolskih delih: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno … 

Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,« izraža več plasti: pozabiti na molitev, pomeni biti zadosten v svoji moči. Morje predstavlja naravno silo ...

Naslov in naslednji stavek pripadajo današnjemu godovnjaku, svetemu Efremu Sirskem: »Blagor vam, o moji bratje, ker se je ogenj usmiljenja spustil na vas in požrl vaše grehe ter očistil in posvetil vaša telesa.«

Blagor, blagoslovljeni, po grško makarioi  pomeni biti resnično srečni oziroma deležni Božjega blagoslova. Ne gre zgolj za tolažbo, ampak za aktivno posredovanje proti nepravičnosti. »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke,« molimo v Marijini hvalnici ...

»Ti, Gospod, si luč. Ti razvnemaš vsa bitja za ljubezen, kajti ti, Gospod, si ljubezen. Ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z blaženostjo, kajti ti, Gospod, si najvišje dobro.«

»Srce, vseh src si središče, sreče brezdanje si vir.  Ti si ljubezni žarišče, dušam prinašaš svoj mir,« je Srcu Jezusovemu zapel skladatelj Franc Kimovec ...

Bratje, varujte se tistih, ki delajo razprtije in pohujšujejo v nasprotju z naukom, v katerem ste bili poučeni: izogibajte se jih! Kajti taki ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak lastnemu trebuhu ...

Še za časa življenja svetega Frančiška je skupnost bratov štela več tisoč članov. Prvo vodilo, pravila reda, je bilo potrebno prilagoditi in tudi urediti; zato se je Frančišek odločil, da bo pri papežu ...

Stavek iz naslova je delček štiriintridesetega psalma, v katerem so tudi čudovite vrstice, ki so v nas še posebej vtisnjene po taizejskem spevu ...

»Po Gospodovi obljubi čakamo novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Ko pričakujete ta dan, preljubi, si prizadevajte, da vas najde brez madeža in brez graje v miru.«Tako nas tolaži in spodbuja prvi med apostoli ... 

Mesec šmarnic je za nami, pred nami pa mesec vrtnic, ko se priporočamo Jezusovemu srcu. Srce ima središčno vlogo duhovnega življenja vsakega človeka, saj je tam zapisano hrepenenje po Bogu ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška:Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ... 

Položimo srčno vdani pred Marijo, rožo, zbrani, križe in skrbi, vse, kar nas teži, svoji dobri Materi. Tako pojemo v drugi kitici majniške pesmi in čakamo, da bodo skrbi izpuhtele ... 

Nekoliko spremenjene besede stotnika, ki je Jezusa prosil, da bi ozdravil služabnika, izgovarjamo pri vsaki maši: »Nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« Zakaj bi ne bili vredni ...

Želite biti srečni? Začnite polniti duhovno posodo v svoji notranjosti. Želite biti popolni? Nehajte posnemati popolnejše od vas, poiščite pot, ki je namenjena samo vam ...

»Naj polje v Tvojem varstvu, Mati, spi in oče, mama, bratje, vas domača!« Moj glas z zvonjenjem zliva se v prošnjò: »Kraljica, čuvaj nas in to zemljò ...« Stihi blaženega Lojzeta Grozdeta so preroško napovedali njegovo mučeništvo, ki je na nek način skupno vsem svetnikom ...

Nek čuden paradoks je, če primerjamo psalmistove besede, ki smo jih slišali v naslovu, z vsemi poročili o trpljenju in križu in strmi poti, ki vodi v nebesa. Frančišek je skoraj utelešal to nenavadno, čudno in čudežno dvojnost, saj je v skrajni odpovedi veliko trpel ...

Podoba Marije matere, ki pod plaščem varuje vse, ki se k njej zatečejo, izvira iz relikvije Marijinega plašča, ki naj bi varoval Konstantinopel, kamor je bil iz Svete dežele prinešen že v petem stoletju ...

Naj molitev svetega Frančiška tudi nas danes pripravi za ogenj Svetega Duha: »Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, ...

»Bratje, vedeti morate, da je revščina posebna pot k odrešenju, saj je netivo ponižnosti in korenina popolnosti, ki rodi obilen, čeprav skrit sad,« je sobratom naročal sveti Frančišek, ki je to življenjsko vodilo zajemal v Jezusovih naročilih ...

Sveti Frančišek je ob koncu svojega zemeljskega življenja skoraj popolnoma oslepel. Takratna metoda zdravljenja je vključevala izjemno boleče izžiganje z razbeljenim železom, česar se je svetnik bal ...

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

»Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me…,« so besede molitve, ki se v mesecu maju, ob šmarnicah, še bolj goreče dvigajo k naši nebeški Materi ...

Alfa in Omega, sta besedi, ki ju slišimo ob velikonočnem slavju. Velika je ta skrivnost, ki je razum ne more doumeti, doume jo lahko samo duh, ki prebiva prav v vsakem izmed nas. To je tisti del, o katerem je sveti Avguštin rekel ...

Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...

Sveti Bonaventura, cerkveni učitelj, je rad poudarjal pomen razmišljanja in molitve. Po legendi naj bi ime dobil ob srečanju s svetim Frančiškom, ki ga je kot otroka rešil neozdravljive bolezni, in ko sta z njegovo materjo, nekaj let zatem, v zahvalo, obiskala svetnika ...

Kaj pravite, so angeli resnični, ali gre za privid? Imajo krila ali so na videz čisto običajnega izgleda? Mar ni zanimivo, v kaj vse smo dandanašnje pripravljeni verjeti, v obstoj duhovnih bitij, o katerih obstajajo preštevilna pričevanja ...

Ko se oče vrne s potovanja, vsakemu članu družine prinese vsaj majhno pozornost in s tem pove: »Mislil sem nate, čeprav sem bil z doma.« Na nek način gre tudi za odkupnino. Odkupnino od zapuščenosti, odrešitev ...

Minljivo je naše življenje na zemlji. Bog ve, kakšno bi bilo, če bi trajalo v večnost?  Franklovo misel, da brez smrti ne bi bilo odgovornosti, lahko hitro razširimo na vprašanja, kaj vse bi bilo brez smrti drugačno? Bi bilo hrepenenje? Bi bilo trpljenje in pravičnost? Bi bilo upanje, da večnost krivico poravna!?

Uporabiti besedo resnica v naslovu, je za današnji čas predrzno, z dodatkom »popolna«, pa bi v marsikaterih krogih veljala skoraj za vojno napoved. Da je iskanje resnice aktualno že tisočletja, priča Evangelij ...

»Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« 1 Kor 15,14 Apostol Pavel je drzno spregovoril prebivalcem Korinta in tudi danes velja prebrati njegove utemeljitve ...

»Sam bom!«, nekoliko jezno odrine mamo otrok, ko mu skuša pomagati pri kakšnem opravilu. »Pustite me, zmorem sama,« reče starka, ki ji želijo pomagati pri oblačenju. Oba želita biti samostojna ...

»Če me ljubite,« Jn 14,15 je Jezus naročal učencem in po njih nam in v odlomku, ki ga najdemo v Janezovem Evangeliju napovedal prihod Svetega Duha.  »Če me ljubite!«