Komentar Domovina.je

»Marsikdaj pa se v skupnosti ali zunaj nje najdejo ljudje, katerih interes ni več povezanost, napredek, razvoj, ampak od zunaj ali pa od znotraj rušijo skupnost, njen osnovni namen, kakovost dela in odnosov v njej. Morda s pritiskom in vplivom na vodilne ali z vnašanjem razdora med zaposlene, morda z rušenjem avtoritete nekomu od staršev ali – v primeru podjetja – pristojnim za določene naloge. Morda to počnejo zaradi klasične slovenske zavisti, egoizma, nezrelosti, škodoželjnosti, morda zaradi lastne neuspešnosti, morda zaradi ideološke usmerjenosti … V vsakem primeru take ideje in taki ljudje vnašajo v skupnost nemir, intrige in laži, so zahrbtni in spletkarski, razdiralni,« je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Komentar Domovine razkriva, kako izraz »prevara« v slovenski politiki postaja orodje za preusmerjanje odgovornosti in politični boj. Avtor Peter Avsenik opozarja na dvojna merila leve politike ter izpostavlja vlogo Robert Golob in Nataša Pirc Musar pri aktualnih zapletih. Osrednje sporočilo je, da očitki o prevari pogosto bolj razkrivajo njihove avtorje kot dejanske politične razmere. 

»V 70. letih je bila na Slovenskem burna razprava, ali naj šola vzgaja človeka po meri družbe ali kot celostno osebnost, v vsem njegovem dostojanstvu. Zmagalo je prvo – torej človek naj bo po meri družbe. Pomeni, da je človek v korist obstoječega družbenega sistema, torej vodljiv, poslušen, upogljiv. Temu ustrezna je bila šolska zakonodaja. Pozneje se je sicer besedišče zaradi pritiskov spremenilo, v belo knjigo so našle pot tudi besede, kot so vzgoja, celostna osebnost, dostojanstvo, spoštovanje, dialog, celo duhovna razsežnost, a vsebina je ostala v glavnem enaka. Vzgojno-izobraževalni sistem je bil namreč ves čas pod kontrolo politike enoumja, v rokah ljudi v različnih odtenkih rdeče. Rezultati, omenjeni zgoraj, so sad tega,« je zapiskala urednica Domovine Erika Ašič. 

»Najbolj preprost izračun sicer kaže, da je aktualna koalicija pod Robertom Golobom volitve izgubila, ker je osvojila samo 40 poslanskih sedežev. Meni, da Golobovo komuniciranje z zunanjim svetom vse petkovega od volilnega večera kaže na to, da ne nadzoruje zadev,« je v svojem komentarju na spletnem portalu Domovina.je zapisal Luka Svetina.

»Dobra dva tedna po volitvah še ni jasno, ali in kako se bo sestavila vlada. Iz treh strank – Nova Slovenija, Demokrati in Resni.ca – nastaja tako imenovani tretji blok, ki ga nekateri favorizirajo kot nosilca prihodnje koalicije, poimenujejo pa kot desnosredinskega. Vse tri stranke skupaj imajo 20 poslancev, kar je precej manj, kot jih ima vsaka od dveh najvišje uvrščenih strank. Videti je, kot da bodo najmanjše stranke določile smer prihodnje koalicije. Temu naj bi se prilagodila ena ali druga večja stranka. Desni navijajo za SDS, levi za koalicijo s Svobodo. V teh pričakovanjih je, če razmišljamo o desni koaliciji, predpostavka, da naj bi se stranka SDS prilagodila zahtevam treh manjših. Poseben biser so ideje, da naj predsednik SDS prepusti vodenje vlade predsedniku NSi ali Demokratov, kar naj bi bilo v dobro Slovenije. To pa je nadaljevanje dolgoletne ideje levice in stricev iz ozadja. Gre za mantro »samo da ni Janša« ter za proženje čustvenih refleksov, s katerimi so prevladujoči mediji mnogim oprali možgane. Zakaj bi se moral umikati večji in uspešnejši? Zakaj namesto čistih rešitev spet neko režiranje v ozadju?«, je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

V zmedenem času živimo. Prepričujejo nas o marsičem, kar zdravi pameti ne pritiče. S tem nas žalijo, imajo nas za koristne idiote, tako se na aktualne povolilne pogovore v komentarju odziva Erika Aščič. Ugotavlja, da so preusmerili pozornost od vsebine k nastanku posnetkov in se sprašuje, ali gre res za boj proti korupciji. Kljub temu komentar sklene s prazničnim voščilom in optimizmom. 

Novinar Luka Svetina v komentarju na portalu Domovina.je piše o povolilnem dogajanju ob dejstvu, da imamo pat pozicijo. Tako SDS kot Svoboda imata težko, če ne skorajda nemogočo pot do 46 poslanskih glasov podpore izvolitvi vlade. Kateri so možni razpleti, pa več v komentarju. 

»Slovenski volivci smo v teh dneh dobili vse informacije, ki jih potrebujemo za to, da bi videli, komu zaupati državo ali vsaj komu je ne zaupati. Vsak se mora odločiti – ali bo podpiral Golobove laži ter plačeval za njihovo mafijsko omrežje, ob tem pa ves čas pazil, da ne bi kaj »narobe« rekel, sicer bo tudi on očiščen. Tako kot se te dni dogaja raziskovalcu dr. Niku Gamulinu, ki je le strokovno obrazložil, da so posnetki pristni, in pri tem razkril celotno metodologijo analiz, ki jih lahko kdorkoli ponovi. Nihče ne polemizira s predstavljenimi rezultati, pač pa ga zgolj blatijo v vseh večinskih medijih (ki jih, kot so nam povedali v posnetkih, obvladujeta Kučan in Golob),« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Pred volitvami se politično ozračje močno zaostruje, spremlja pa ga razprava o oceni iztekajočega se mandata Roberta Goloba. Avtor Peter Avsenik je kritičen do premierjevega spreminjanje stališč, posebej glede obljube o morebitnem odstopu po ugotovitvah KPK. Medtem naj bi interne ankete kazale večjo prednost SDS ter rast desnosredinskih strank, kar ni skladno z dosedanjimi javnimi meritvami. Soočenja na komercialnih televizijah potekajo nekoliko bolj vsebinsko, čeprav jih še vedno zaznamujejo ideološki izpadi. Opozarja se tudi na sporne zunanjepolitične poteze, ki naj bi bile preveč aktivistične in škodljive za mednarodni položaj države. V zaključku komentator poudarja, da bodo volitve predvsem odločitev o želeni politični kulturi ter potrebi po stabilnosti in profesionalizmu.

V današnjem komentarju Domovine Erika Ašič piše o film Exodus 1945: Naša kri, ki te dni polni slovenske kinodvorane. Kot je zapisala, film prikazuje pretresljive resnične zgodbe nekaj posameznikov v težkih trenutkih ob koncu druge svetovne vojne, ko so komunisti v Sloveniji dokončno prevzemali oblast. Film gledalca čustveno potegne vase. Skupaj z glavnimi osebami gledalec zasluti težo situacije v maju 1945 in življenjski pomen odločitev, ki so jih morali ljudje sprejeti v trenutku in na podlagi takratnih informacij ter osebnih prepričanj. 

»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina. 

»Poleg predsednikovih laži, ki mu je menda ponarejen račun za bivanje na Ugljanu plačal nekdo iz Romunije, z ukradenega bančnega računa, se je ponovno razgalil način dela vodstva RTV, ki mu v aktivističnem boju za pravo (to seveda pomeni levo) politično opcijo ni problem cenzurirati, izvajati pritiske na svoje zaposlene in lagati javnosti, ki jih prisilno plačuje,« je zapisala Erika Ašič. 

»Celo javnomnenjske poizvedbe v medijih, sicer naklonjenih vladi, so namreč do levega trojčka neizprosne in dober mesec pred volitvami obetajo preobrat in desnosredinsko vlado. Seveda te še zdaleč niso odločene. Prava bitka se šele začenja in udarci pod pasom bodo vse pogostejši, zato jih velja v kar največji meri dojemati v luči predvolilnega obdobja,« je v komentarju zapisal Peter Avsenik.

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Pred nami sta praznika vseh svetih in spomin vernih rajnih, ko več razmišljamo o naših rajnih, o minljivosti, posmrtnem življenju in smislu življenja. Letos v teh dneh izstopata vsaj dva dogodka.

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

5. oktober je svetovni dan učiteljev. Na ta dan so bila v letu 1966 na konferenci v organizaciji UNESCA sprejeta priporočila o položaju učiteljev, v katerih so določili pravice in dolžnosti učiteljev ter vzgojiteljev. Pred dnevi smo obhajali god bl. Antona Martina Slomška, ki je bil leta 2004 razglašen za zavetnika učiteljev, vzgojiteljev in staršev. Ravno dobro smo vstopili v novo šolsko leto, ko se že kažejo prvi izzivi tako za učitelje kot za učence in starše …Celoten komentar Erike Ašič si lahko preberete tudi na naših spletih straneh.

Avtor razkriva ozadje predvolilne taktike premierja Roberta Goloba, ki kljub pomanjkanju vidnih vladnih uspehov stavi na populistične ukrepe, kot je obvezna božičnica za vse zaposlene in upokojence. Komentator kritično osvetli gospodarsko stagnacijo, sporno zdravstveno reformo ter simbolno rabo partizanske pesmi Bella ciao kot orodje politične mobilizacije. Vse to v luči bližajočih se volitev, kjer se obeta val čustvenega populizma in ideoloških spopadov.

V ponedeljek 22. septembra bo ob 14.30 pred Magistratom potekal 24. shod za zaščito čiste pitne vode. »Upravna enota Ljubljana je popustila pritiskom Zorana Jankovića in Roberta Goloba in izdala nevarno in nezakonito gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje še ne velja, saj obstaja možnost pritožbe, ki jo bomo izkoristili,« je sporočil Aleš Primc.

S pomočjo sodišč, medijev, levičarskih aktivistov in tudi levih vlad so agresija, kriminal in sovraštvo do osnovnih človekovih vrednot in njihovih nosilcev postopoma dobili legitimnost in krila. Ob pogledu na obraze ljudi, ki so slavili Kirkovo smrt, se človek zgrozi; koliko sovraštva, privoščljivosti, naslade nad trpljenjem. Ti ljudje so imeli resnično demonski izraz, je med drugim zapisala Erika Ašič. 

Novinar Domovine je v tokratnem komentarju med drugim zapisal, da so poslanci vladajoče koalicije znova zlorabili postopek v državnem zboru in Zakon o medijih sprejeli na izredni seji. »Slednje se po poslovniku državnega zbora uporablja v vojnem in izrednem stanju, česar k sreči v Sloveniji ni,« opozarja Nenad Glücks.

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.« 

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

Kaj se je zgodilo v teh 34 letih, ko smo začeli s takim navdušenjem? Kot da bi nas nekaj vleklo navzdol. Brez sodelovanja še nobena skupnost ni obstala – niti zakon, niti družina, niti delovna skupina, kaj šele država.  

Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.

Urednica Domovine Erika Ašič se v tokratnem komentarju sprašuje »Koliko točk si pa ti vreden?« Med drugim zapiše: »Skozi celoten šolski sistem mladim dopovedujemo, da je pomembno pridobivati točke. Ne znanja, veščin in kakovostnega razumevanja temeljnih konceptov – med tem in ocenami (pre)večkrat sploh ni kakšne posebne povezave. Zasuli smo jih s količino, kar jim preprečuje, da bi razvili kakovost. Pridobivanje točk smo pomaknili tudi navzdol po osnovnošolski vertikali.« zapiše Erika Ašič.

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.