Kulturnice

Perugia, eno najstarejših italijanskih mest, središče dežele Umbrije, leži nekje na polovici med Firencami in Rimom. Leži visoko na hribu, na višini 500 m, naseljena je s približno 160 tisoč prebivalci. Tudi če za mesto niste še nikoli prej slišali, ste zagotovo poskusili enega njenih glavnih izvoznih artiklov. Perugia je namreč dom podjetja Perugina, ki izdeluje slastne čokolatine bacci. A Perugia slovi še po nečem. Vsak julij se za deset dni spremeni v eno samo veliko koncertno prizorišče, na katerem se je zvrstila že kopica jazzovskih velikanov in velikank.

Kakšne vsebine so letos zajeli študentje arhitekture pri enoletnem seminarskem delu, med katerimi je bila prav gotovo najbolj izzivalna naloga, kakšno rezidenco bi zasnovali za predsednika države.

Ajda Bračič ni samo uspešna pisateljica, letošnja dobitnica prestižne nagrade Kresnik za romaneskni prvenec Kresničevje, je arhitektka, publicistka, sokustosinja številnih odmevnih razstav ter ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Lani je organizirala prvi Kajžin festival Razpoka, namenjen prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji.

Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.V štirih tematskih sklopih je na ogled več kot štirideset fotografij: od podvodnih arheoloških najdišč, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi – in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec. V sklopu podvodne arheološke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameriška revija National Geographic – z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheološki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.

Piran je ponovno zaživel v ritmih folklore. 22. Mednarodni folklorni festival MIFF predstavlja raznolikost svetovne folklorne dediščine, tradicionalne plese, noše in glasbe različnih kultur.Iz Pirana pa s Kulturnicami tudi v Rim. V muzeju Centrale Montemartini sta v središču razstave ''Moda v središču pozornosti 1955–1975 – Rim: Med glamurjem in industrijskimi inovacijami'' visoka moda in film v znamenitem obdobju sladkega življenja, ko so v italijansko glavno mesto in znameniti filmski studio Cinecitta prihajale največje filmske zvezde tistega časa. Do 15. novembra je razstavljeno arhivsko gradivo, redki filmski posnetki in izvirniki oblek znamenitih modnih oblikovalcev iz tistega časa.

V Galeriji Dessa je na ogled razstava 'Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026, druga po vrsti iz cikla Slovenska alpska arhitektura.Tokrat je skupina kuratorjev, skupaj s švicarskim arhitektom Armandom Ruinelli-jem, predstavila izbor 26. projektov. Vsi projekti, različnih tipologij, so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem, predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovsko planoto in Nanosom. Gre za razne javne stavbe ali odprte prostore, stanovanjske in počitniške hiše, turistične in športne objekte ter visokogorske bivake. Zanimiv primer je tudi prenovljeni Kulturni dom Stara Fužina, ki so ga te dni ponovno odprli za javnost. Celotne revitalizacije doma sta se lotila arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS arhitekti), ki v Bohinju delujeta na različnih objektih že od leta 2008. Na letošnji razstavi alpske arhitekture v Galeriji Dessa so razstavljeni njuni štirje projekti:. Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikova nagrada za javni prostor, hotel Bohinj, Ribčev Laz v Bohinju in Vzhodni objekt soteske Vintgar.

Letošnja izvedba Primorskega poletnega festivala združuje deset dogodkov, s katerimi izpostavlja viharne čase, v katerih živimo in pogumno soočanje z izzivi. Predstave bodo uprizorjene na različnih lokacijah v treh istrskih občinah: v Kopru, Ankaranu in v Piranu. Letos se je namreč sodelovanju odrekla izolska občina. Sicer pa je eden osrednjih poletnih festivalov v slovenski Istri odslej tudi del novega konzorcija.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v svojih depojih hrani več kot 2000 daril, ki so jih v času svojih mandatov prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije. V prostorih muzeja občasna razstava Darila državi skozi izbor protokolarnih in osebnih daril pripoveduje zgodbo slovenske državnosti, mednarodnih odnosov in simbolnega jezika diplomacije. Skozi predstavitev državnega protokola in predsedniške palače pa razstava odpira tudi pogled v ozadje funkcije predsednika republike.

Pogled v zakulisje filmskih klasikov je prejšnji teden ob praznovanju okrogle sedemdesete obletnice ponudil eden izmed najpomembnejših slovenskih filmskih akterjev studio Viba film. Čeprav se je teden praznovanja že zaključil, del jubilejnega dogajanja ostaja na ogled. Zunanja razstava V soju filmskih luči bo namreč pred vhodom v studio postavljena vse do 30. novembra.

Klopot lesenih klekljev, godba na čelu povorke in vonj po sveže pripravljenih idrijskih žlikrofih. Tako je bilo ta konec tedna v Idriji, kjer so ob 150-letnici Čipkarske šole Idrija pripravili državno tekmovanje v klekljanju in 44. Festival idrijske čipke. Čeprav je bila v ospredju tradicija, so največ pozornosti pritegnili prav mladi klekljarji, med tekmovalci jih je bilo kar 210, ki dokazujejo, da značilni zvok klekljev v Idriji še zdaleč ne sodi v preteklost. FOTO: Robert Zabukovec

Od tebe dalje štejem svoje dni je naslov projekta, ki prepleta poezijo Lojzeta Krakarja s fotografijami njegovega vnuka Voranca Vogla. Projekt ob 100. obletnici pesnikovega rojstva in ob 30-letnici fotografovega ustvarjanja vključuje knjigo in fotografske razstave.

Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.

Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo.

V Izoli poteka 22. mednarodni filmski festival Kino Otok. Film ni zaprt med štiri stene, temveč se seli na trge, v parke, na plažo in med ozke ulice starega mestnega jedra. Tradicionalno ostaja zvest avtorskemu filmu v vsej njegovi raznolikosti, hkrati pa spodbuja prostor za druženje, dialog in grajenje skupnosti. Med poudarki letošnjega festivala je pogled skozi mlade oči, poezija in tematiki srednjega kolonializma in teror kolonializma. Kino Otok je letos odprl film Moja semba angolskega umetnika Huga Salvaterre. Do konca tedna pa se bo na platnih zvrstilo še ogromno projekcij, Izola pa je znova postala skupnost, v kateri sta film in umetnost na prvem mestu.

Kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine? Z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili nas na zgodovinsko popotovanje poletnih oddihov na morski obali popelje razstava Gremo na morje v Mestnem muzeju Ljubljana in razkriva vpogled v zgodovino obiskovanja morja: od prvih aristokratskih obiskov obmorskih krajev v 19. stoletju do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja.

Nova knjiga filozofa Slavoja Žižka Kdo si ti? izhaja iz lacanovskega branja Hegla in na tej podlagi razvije kritično analizo kognitivne teorija subjekta, hkrati pa tvega tudi materialistično interpretacijo mistične izkušnje. O delu, ki je slovenski povzetek prihajajoče knjige na več sto straneh v angleščini, in še treh knjižnih izdajah Društva za teoretsko psihoanalizo – v Kulturnicah.

Dr. Jernej Mlekuž v knjigi Bratstvo in slivovka zgodovino pripoveduje iz nepričakovanega zornega kota – iz šilca slivovke. To ni le knjiga o pijači, temveč o svetu, ki se vrti okoli nje. Ena sama tekočina namreč o narodu, zgodovini in vsakdanjem življenju lahko razkrije več, kot številne uradne razlage. Slivovka je pijača, ki je zaznamovala prostor nekdanje Jugoslavije o njej pa avtor razmišlja tudi takole : kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku?Daljši pogovor lahko poslušate v Kulturnem fokusu Prvega programa Radia Slovenija.

Rdeči revirji tudi letos v zasavska mesta prinašajo živahno kulturno dogajanje in razne umetniške vsebine, kot so gledališke predstave, koncerti, performansi, razstave, delavnice in ulični nastopi, ki skupaj ustvarjajo posebno vzdušje. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki je znan po svoji neposrednosti, sproščenosti in povezovanju lokalne skupnosti, spodbuja druženje med umetniki, prebivalci in obiskovalci vseh generacij. Pomemben del festivala Rdeči revirji ostajata tudi humor in hudomušnost, ki se prepletata z resnejšimi umetniškimi sporočili ter družbenimi temami. Eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Zasavju se začne v Hrastniku in v Zagorju, sklepni del pa bo junija še v Trbovljah in prvič v Litiji.

Eden od najstarejših in najbolj cenjenih festivalov mednarodne glasbe v osrednji Evropi tudi tokrat prinaša sodobno, živo in inovativno glasbo. Letošnji mednarodni festival Druga godba nas bo v štirih dnevih popeljal na koncertno potovanje od Norveške prek Atlantika, z vmesnim postankom v Sredozemlju, pa vse do Indijskega oceana. Za 42. izdajo organizatorji v ospredje postavljajo vprašanje, kaj pomeni živa glasba v času pretočnosti, algoritmov in umetne inteligence.  

Jutri se bo s podelitvijo glavnih nagrad končal 79. Canneski filmski festival. Razglasili bodo, kdo prejme prestižno Zlato palmo za najboljši film festivala, že danes pa bodo podelili nagrade filmom v vseh vzporednih programih. In kaj nam razkriva letošnja edicija in o katerih filmih se največ govori?

Festival Jazz Cerkno, osrednji glasbeni dogodek Zavoda Jazz Cerkno, poteka sredi maja že od leta 1996. V treh večerih se vsakič zvrstijo različni glasbeni ustvarjalci z vsega sveta, tako znani kot manj znani, ki jih družita odkrivanje novih smeri v jazzu in širjenje glasbenih obzorij v različnih kombinacijah in prepletanju z rokom, elektroniko, klasično glasbo, eksperimentalno glasbo, raznovrstnimi tradicionalnimi godbami in še marsičim drugim. Glavni program bodo kot vedno popestrile tudi spremljajoče dejavnosti, med njimi bo v nedeljo peti Jazzohod, voden pohod s koncertom, s katerim glasbo povezujejo s kulturno in naravno dediščino Cerkljanske.

Medtem ko danes na Valu ves dan govorimo o našem odnosu do narave in o tem, kako hitro izginjajo rastlinske in živalske vrste, se odpira tudi vprašanje, kako o teh spremembah sploh pripovedovati ljudem. Znanost ponuja podatke in opozorila, literatura pa lahko naravi vrne glas, čustva in zgodbe. Prav to je storila tudi finska pisateljica Iida Turpeinen v romanu Iskanje življenja, svojem prvencu, ki je postal tudi globalna literarna uspešnica. Od nedavnega je njena knjiga o izumrtju Stellerjeve morske krave in človekovem odnosu do sveta, ki ga vse bolj izgublja, na voljo tudi v slovenskem jeziku. O tem, kakšno moč ima literatura pri ozaveščanju o naravi in zakaj nas včasih roman gane bolj kot statistika, se je Maja Ratej pogovarjala s prevajalko dela Julijo Potrč Šavli, začeli pa sta preprosto s tem, o čem knjiga sploh pripoveduje.

Od filmov, ki tekmujejo za zlato palmo, bosta v petek na sporedu še zadnja dva, svetovne promocije pa se intenzivno dogajajo tudi v vseh vzporednih programih. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, ki je v Cannesu srečala režiserja in producenta Roka Bička ter ga povabila pred mikrofon.

Na svetovni premieri njegovega filma Propeller one-way night coach, ki ga je posnel po lastnem romanu mu jo je izročil umetniški direktor festivala Thierry Fremaux. Travoltni režijski prvenec je zabavna, samoironična pripoved skozi oči mladoletnega Johna Travolte na prvem poletu z avionom skupaj s svojo mamo, od New Yorka do Los Angelsa. Film ne tekmuje za eno od festivalskih nagrad, Travolta pa je bil celo presenečen, da so film sploh uvrstili na program.

Ob 78. obletnici nakbe, trajne razselitve, razlastitve in etničnega čiščenja več kot 750.000 palestinskih Arabcev, so pri Založbi ZRC pripravili tri pamflete, ki se posredno in neposredno dotikajo palestinskega vprašanja. Yakov Rabkin je "Sionizem: grožnja judom in nejudom" napisal po izraelskem bombardiranju znane sinagoge v Teheranu 7. aprila 2026. David Shulman v "Zlo na Zahodnem bregu" razpravlja o razkroju izraelske države ter pri tem izpostavlja vodila izraelske politike, ki vodijo v divji militarizem in vzpostavljanje diktatorskega ali celo teokratskega sistema, kjer so vsakršna kritika, odpor in upor razglašeni za antisemitizem. Izšli so tudi trije govori Maximiliena Robespierra. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pravi, da ne moremo reči, da nismo vedeli za zločine, ki so se zgodili po ustanovitvi države Izrael.

Nocoj se bo s svečano otvoritvijo začel 79. filmski festival v Cannesu, letos v znamenju avtorskega filma in prvencev z zanimvimi naslovi. To, da letos med favoriti ni ameriškega filma, ni tolikšno presenečenje, kot to, da med filmi, ki se potegujejo za zlato palmo, ni niti enega filma iz Italije, Nemčije in Velike Britanije. Že drugo leto zapored, pa se je prav iz Velike Britanije na festival uvrstila tržaška Slovenka Vida Skerk, s svojim dvaindvajsetminutnim filmom "Left behind, still standing". Gre za filmski program La Cinef, kjer se predstavljajo mladi avtorji iz različnih filmskih akademij. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, oglasila se je skupaj s kolegom Maticem Majcnom.

Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov.

Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.

V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.

Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.

Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.

23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.

Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine. Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN. In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.

Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.

V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.Na največjem in najpomembnejšem svetovnem sejmu otroške in mladinske literaturi v razstavnem središču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Letošnja častna gostja je Norveška. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika letošnjih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo. V središču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angleškim naslovom “Banksy Archive 01 – The School of Bristol”. Osredotočena je na umetniško ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.  

''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti. Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.

Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odraščanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti. Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z Vladimirjem Habjanom opisal v knjigi Plosk ene roke. V knjigi, ki je izšla lani pri založbi Chiara pri zbirki Osebno, urednica zbirke je Tadeja L. Zupan, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege

Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre Eureka. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije Kakšno ime pa je to?!.

Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekološko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe še je festival, prikazuje novi dokumentarni film Gora Rocka režiserja Mirana Zupaniča s sloganom "V svojem filmu!", ki odpira tudi vprašanje o prihodnosti Gore Rocka. Dokumentarni film je delo produkcijske hiše Arsmedia, nastal pa je v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.  Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.

Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.

Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.

Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.

Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. Koža zemlji je avdio-vizualni projekt Anje Papuga in Katje Stojnić, ki naslavlja osebne zgodbe starejših, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.  Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starejši ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starejši v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdušilo, kako se starejši sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kakšni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in še vedno iščejo smisel življenja in staranja.  Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starejšimi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji EX ARTE.

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

Ibsenova drama Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: "Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira."

V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.

23-i mednarodni festival ''Fabula – literature sveta'', ki bo potekal od 25. februarja do 31. marca, ima dve osrednji prizorišči, Ljubljano in Celje, Unescovi mesti literature v Sloveniji, povezuje pa tudi druga slovenska mesta Kot vsako leto bo gostil pet mednarodnih avtoric in avtorjev, posebno pozornost pa namenil domačim ustvarjalkam. Letošnji naslovni slogan (so)odgovorni v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči?

Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.

Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov. Izjemne arheološke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju današnje Slovenije. Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot pove podnaslov, se razstava Čivki iz preteklosti osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja še devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade. Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj. Sogovorniki: dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije) dr. Jure Krajšek, kustos (Pokrajinski muzej Celje) dr. Bernarda Županek, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana) dr. Veronika Pflaum, kustosinja (Gorenjski muzej) dr. Petra Stipančič, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto) dr. Branko Kerman, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)

Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov. Festival bo odprl celovečerni dokumentarni film Triglav: Pot odrešitve, ki obravnava dogodek, ko je strela pred 50 leti zarezala v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Premierno bo predvajan tudi film ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika, ki sta ga režirala Mojca Volkar Trobevšek in Andrej Podbevšek. Film bo na festivalu na sporedu v četrtek, 12. februarja, v soboto, 21. februarja, pa ga bodo predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih društvih po Sloveniji, ogledati pa si ga bo mogoče tudi na Televiziji Slovenija.