Kulturnice

Prvi mednarodni festival Vilenica je potekal leta 1986 in tudi letošnji, že 41. po vrsti, predstavlja številne dogodke: okrogle mize, literarna branja in predstavitve književnosti ter književnih publikacij na različnih prizoriščih po Sloveniji, v zamejstvu in tradicionalno na Krasu.

Zbirka Zlata ptica s pravljicami in pripovedkami iz zakladnice slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, ki jo je na Mladinski knjigi leta 1956 zasnovala legendarna urednica Kristina Brenkova, letos praznuje 70 let. Jubilejna 125-a izdaja v jubilejnem letu zbirke je knjiga evropskih čudežnih pravljic ''Gora, skala, gozd, drevo'' avtorice, pripovedovalke in raziskovalke Špele Frlic in ilustratorja Jureta Brgleza. Tudi Čebelico, eno najstarejših knjižnih zbirk in prvo zbirko slikanic v Sloveniji, so obogatile nove izdaje. Z intermedijskim umetniškim projektom Uho močvirja avtorice Nike Solcé se 28. 8. zvečer v Novi Gorici in okolici začne 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige. Letošnjo izvedbo uokvirja osrednja tema Flora in favna. Tako bodo z različnimi avtorji in avtoricami poskušali prisluhniti nečloveškim živim bitjem, videti svet iz njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Osemdnevno festivalsko dogajanje bo zaznamovalo več kot 45 gostov, ki bodo nosilno tematiko obravnavali v pogovorih, branju, na glasbenih dogodkih, instalacijah, razstavah in delavnicah.

V Mursko Soboto se vrača Front@, mednarodni festival sodobnega plesa, ki že od leta 2006 v organizaciji zavoda Flota povezuje slovensko in mednarodno plesno produkcijo ter sodobni ples pripelje tudi zunaj kulturnih središč. Letošnja 21. izdaja med 25. in 29. avgustom prinaša izrazito raznovrsten program: žongliranje, berberski ples, hiphop, novi cirkus, rolerje, performans, film, fotografijo, pametne naprave in predvsem veliko različnih pogledov na telo, gibanje in sodobno življenje.

Jutri se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se bo za srce Sarajeva potegoval tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart, intimna drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini. V tekmi za srce Sarajeva za celovečerni dokumentarni film pa je med drugim slovenski dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, v kategoriji kratkih igranih filmov pa se za srce Sarajeva poteguje tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica. Od blizu je v Sarajevu dogajanje spremljal Aleksander Čobec.

Deseta izdaja festivala Grounded bo na različnih prizoriščih v Ljubljani poleg okroglih miz, predavanj, performansa, filma in pomenkov predstavila še vrsto domačih in tujih ustvarjalcev elektronske glasbe. Tema letošnjega festivala je militarizacija. Z njo 10. Grounded odpira razmislek o militarizaciji družbe v dobi širjenja oboroženih konfliktov: komu koristi, kdo nosi njene stroške in kako posega v naš vsakdan?

Na prizorišču Pošta Slovenskega mladinskega gledališča ekipa Kulturno-umetniškega društva Ljud pripravlja performans Človek z Lune: Minevanja. Gre za prostorsko in časovno razprto kolektivno performativno delo, ki občinstvo popelje v pokrajine prehajanja, izginjanja in tihe, a neizogibne dokončnosti bivanja. V središču je vprašanje minevanja kot temeljne, a še vedno pogosto prezrte razsežnosti človeške izkušnje – ne le intimne, temveč tudi kolektivne.

Nocoj bo v slovitem berlinskem Kozerthausu odmevala slovenska orkestralna moč, koncertna dvorana bo namreč gostila mlade glasbenike, ki pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh ustvarjajo v Slovenskem mladinskem orkestru. Na prestižnem festivalu Young Euro Classic se bodo predstavili z zelo raznolikim repertoarjem, ki so ga v torek predstavili tudi pred domačim občinstvom v Slovenskih Konjicah.

Mednarodna razstava ''untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov'' v ljubljanski Cukrarni je transdisciplinarna postavitev, ki je nastala v sodelovanju z muzejem Hamburger Kunsthalle, katerega stalna zbirka spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji. Rdeča nit razstave je nemir, ki se v razstavljenih umetniških delih kaže na različne načine in večplastno. V Ljubljani se predstavlja več kot 20 umetnikov in umetnic različnih generacij iz več držav, ki s filmi, artefakti in podobami osvetljujejo strukture moči in z raznovrstnimi pripovedmi nagovarjajo našo domišljijo.

Jubilejni program Kinoteka 30! v letu 2026 obeležuje tri desetletja delovanja Slovenske kinoteke, ki je bila kot samostojni javni zavod ustanovljena 1. avgusta 1996. Pogled na prehojeno pot in hkrati povabilo k novim podobam, zgodbam in filmskim srečanjem predstavlja razstava Kinoteka 30! v Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani. V letošnjem kinotečnem Letnem kinu na prostem bo med 6. in 22. avgustom: v Divači na ogled tematski program z naslovom Ženske delajo film, v Ljubljani pa program v treh sklopih. V prvem, s programom gostovanj in sodelovanj, bo tudi ljubljanska premiera novega slovenskega dokumentarnega filma Fotograf scenarista in režiserja Mihe Čelarja z zgodbo o Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in z njimi dokumentiral pomembne zgodovinske dogodke in vsakdanje življenje svojega časa. V Slovenj Gradcu so teden filmskih projekcij na prostem sicer začeli prejšnji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred graščino Rotenturn v Slovenj Gradcu z 11. mednarodnim festivalom kratkega filma Shots. Trije filmski večeri prinašajo filmski program in druženje z avtorji. Letos v izboru prevladuje evropska produkcija, festival pa bo ponudil največ komedij doslej, ki se prepletajo z resnejšimi medosebnimi in družbenimi temami.

Če rečemo: Odiseja, Christopher Nolan, Homer. Ne nujno v tem vrstnem redu. Vseeno je verjetno jasno, o čem gre beseda. Film Odiseja je postal pravcati fenomen, o katerem se pišejo članki ter se pogovarjajo ljudje na ulicah. Zakaj je tako pretresel popkulturo, zakaj so do njega kritični klasični filologi, zakaj so ga pa filmski kritiki vzljubili? Ter tudi o tem, zakaj je Odisejev mit še vedno tako živ. Sogovorniki: - Ana Jurc, novinarka in filmska kritičarka na MMC RTV Slovenija - Aljoša Harlamov, pisatelj ter član podkasta O. B. O. D. - dr. Svetlana Slapšak, pisateljica, antropologinja in klasična filologinja

Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu. Njegovo največjo retrospektivo fotografij v Sloveniji smo doživeli predlani v Galeriji Jakopič. Te dni pa so nekatere njegove fotografije razstavljena na enem najprestižnejših festivalov fotografije, v francoskem Arlesu. Gre za razstavo Otoška osamljenost, ki bo do 1.novembra na ogled v srednjeveški opatiji Abbaye de La Celle. Kurator razstave in umetniški direktor opatije Ricardo Vazquez je izbral tiste fotografije, ki jih je Klavdij Sluban posnel na otokih Kerguelen v Indijskem oceanu in na Japonskem. Fotografije so v nekakem dialogu s poetično arhitekturo opatije, pravi kurator Vazquez, Sluban pa je prepričan, da njegove fotografije privlačijo določene prostore.

Začenja se glasbeni festival Glasbe sveta / Musiche dal Mondo, ki povezuje čezmejni prostor med Novo Gorico in Gorico. Na prizoriščih z izjemno zgodovinsko in krajinsko vrednostjo se srečujejo glasbeniki z vsega sveta ter soustvarjajo raznovrsten program, ki povezuje jazz, folk in glasbene tradicije različnih kultur. Letošnja osrednja tema je Uglaševalci miru, ki poudarja prijateljstvo in medsebojno poslušanje.

Ljudje težko prenesemo misel o tem, da se bo nekega dne vse spremenilo. Udobnost položaja je premočna, da bi o tem sploh razmišljali. Vseeno nam zgodovina govori, da se lahko usoda spremeni čez noč. Ne samo posameznikova, ampak celotnega sveta. Tako se je zgodilo s prvo svetovno vojno, ki je povzročila razpad stoletnih imperijev. Bosanski pisatelj Aleksandar Hemon je skozi to obdobje popeljal nostalgično zgodbo o ljubezni dveh vojakov iz Sarajeva. Knjigo Svet in vse v njem je pisal trinajst let, tudi med najtežjim obdobjem v življenju, ko je izgubil hčerko.

To je bilo vprašanje in osrednja tema letošnjega svetovnega kongresa arhitektov UIA 2026 v Barceloni. Naslovili so jo Becoming. Architectures for a Planet in Transition / Nastajanje. Arhitektura za planet v prehodu. Udeležili so se ga številni slovenski arhitekti in študentje arhitekture. Med njimi sta bili tudi arhitektki Anja Planišček in Ana Kreč.

Perugia, eno najstarejših italijanskih mest, središče dežele Umbrije, leži nekje na polovici med Firencami in Rimom. Leži visoko na hribu, na višini 500 m, naseljena je s približno 160 tisoč prebivalci. Tudi če za mesto niste še nikoli prej slišali, ste zagotovo poskusili enega njenih glavnih izvoznih artiklov. Perugia je namreč dom podjetja Perugina, ki izdeluje slastne čokolatine bacci. A Perugia slovi še po nečem. Vsak julij se za deset dni spremeni v eno samo veliko koncertno prizorišče, na katerem se je zvrstila že kopica jazzovskih velikanov in velikank.

Kakšne vsebine so letos zajeli študentje arhitekture pri enoletnem seminarskem delu, med katerimi je bila prav gotovo najbolj izzivalna naloga, kakšno rezidenco bi zasnovali za predsednika države.

Ajda Bračič ni samo uspešna pisateljica, letošnja dobitnica prestižne nagrade Kresnik za romaneskni prvenec Kresničevje, je arhitektka, publicistka, sokustosinja številnih odmevnih razstav ter ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Lani je organizirala prvi Kajžin festival Razpoka, namenjen prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji.

Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.V štirih tematskih sklopih je na ogled več kot štirideset fotografij: od podvodnih arheoloških najdišč, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi – in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec. V sklopu podvodne arheološke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameriška revija National Geographic – z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheološki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.

Piran je ponovno zaživel v ritmih folklore. 22. Mednarodni folklorni festival MIFF predstavlja raznolikost svetovne folklorne dediščine, tradicionalne plese, noše in glasbe različnih kultur.Iz Pirana pa s Kulturnicami tudi v Rim. V muzeju Centrale Montemartini sta v središču razstave ''Moda v središču pozornosti 1955–1975 – Rim: Med glamurjem in industrijskimi inovacijami'' visoka moda in film v znamenitem obdobju sladkega življenja, ko so v italijansko glavno mesto in znameniti filmski studio Cinecitta prihajale največje filmske zvezde tistega časa. Do 15. novembra je razstavljeno arhivsko gradivo, redki filmski posnetki in izvirniki oblek znamenitih modnih oblikovalcev iz tistega časa.

V Galeriji Dessa je na ogled razstava 'Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026, druga po vrsti iz cikla Slovenska alpska arhitektura.Tokrat je skupina kuratorjev, skupaj s švicarskim arhitektom Armandom Ruinelli-jem, predstavila izbor 26. projektov. Vsi projekti, različnih tipologij, so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem, predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovsko planoto in Nanosom. Gre za razne javne stavbe ali odprte prostore, stanovanjske in počitniške hiše, turistične in športne objekte ter visokogorske bivake. Zanimiv primer je tudi prenovljeni Kulturni dom Stara Fužina, ki so ga te dni ponovno odprli za javnost. Celotne revitalizacije doma sta se lotila arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS arhitekti), ki v Bohinju delujeta na različnih objektih že od leta 2008. Na letošnji razstavi alpske arhitekture v Galeriji Dessa so razstavljeni njuni štirje projekti:. Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikova nagrada za javni prostor, hotel Bohinj, Ribčev Laz v Bohinju in Vzhodni objekt soteske Vintgar.

Letošnja izvedba Primorskega poletnega festivala združuje deset dogodkov, s katerimi izpostavlja viharne čase, v katerih živimo in pogumno soočanje z izzivi. Predstave bodo uprizorjene na različnih lokacijah v treh istrskih občinah: v Kopru, Ankaranu in v Piranu. Letos se je namreč sodelovanju odrekla izolska občina. Sicer pa je eden osrednjih poletnih festivalov v slovenski Istri odslej tudi del novega konzorcija.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v svojih depojih hrani več kot 2000 daril, ki so jih v času svojih mandatov prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije. V prostorih muzeja občasna razstava Darila državi skozi izbor protokolarnih in osebnih daril pripoveduje zgodbo slovenske državnosti, mednarodnih odnosov in simbolnega jezika diplomacije. Skozi predstavitev državnega protokola in predsedniške palače pa razstava odpira tudi pogled v ozadje funkcije predsednika republike.

Pogled v zakulisje filmskih klasikov je prejšnji teden ob praznovanju okrogle sedemdesete obletnice ponudil eden izmed najpomembnejših slovenskih filmskih akterjev studio Viba film. Čeprav se je teden praznovanja že zaključil, del jubilejnega dogajanja ostaja na ogled. Zunanja razstava V soju filmskih luči bo namreč pred vhodom v studio postavljena vse do 30. novembra.

Klopot lesenih klekljev, godba na čelu povorke in vonj po sveže pripravljenih idrijskih žlikrofih. Tako je bilo ta konec tedna v Idriji, kjer so ob 150-letnici Čipkarske šole Idrija pripravili državno tekmovanje v klekljanju in 44. Festival idrijske čipke. Čeprav je bila v ospredju tradicija, so največ pozornosti pritegnili prav mladi klekljarji, med tekmovalci jih je bilo kar 210, ki dokazujejo, da značilni zvok klekljev v Idriji še zdaleč ne sodi v preteklost. FOTO: Robert Zabukovec

Od tebe dalje štejem svoje dni je naslov projekta, ki prepleta poezijo Lojzeta Krakarja s fotografijami njegovega vnuka Voranca Vogla. Projekt ob 100. obletnici pesnikovega rojstva in ob 30-letnici fotografovega ustvarjanja vključuje knjigo in fotografske razstave.

Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.

Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo.

V Izoli poteka 22. mednarodni filmski festival Kino Otok. Film ni zaprt med štiri stene, temveč se seli na trge, v parke, na plažo in med ozke ulice starega mestnega jedra. Tradicionalno ostaja zvest avtorskemu filmu v vsej njegovi raznolikosti, hkrati pa spodbuja prostor za druženje, dialog in grajenje skupnosti. Med poudarki letošnjega festivala je pogled skozi mlade oči, poezija in tematiki srednjega kolonializma in teror kolonializma. Kino Otok je letos odprl film Moja semba angolskega umetnika Huga Salvaterre. Do konca tedna pa se bo na platnih zvrstilo še ogromno projekcij, Izola pa je znova postala skupnost, v kateri sta film in umetnost na prvem mestu.

Kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine? Z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili nas na zgodovinsko popotovanje poletnih oddihov na morski obali popelje razstava Gremo na morje v Mestnem muzeju Ljubljana in razkriva vpogled v zgodovino obiskovanja morja: od prvih aristokratskih obiskov obmorskih krajev v 19. stoletju do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja.

Nova knjiga filozofa Slavoja Žižka Kdo si ti? izhaja iz lacanovskega branja Hegla in na tej podlagi razvije kritično analizo kognitivne teorija subjekta, hkrati pa tvega tudi materialistično interpretacijo mistične izkušnje. O delu, ki je slovenski povzetek prihajajoče knjige na več sto straneh v angleščini, in še treh knjižnih izdajah Društva za teoretsko psihoanalizo – v Kulturnicah.

Dr. Jernej Mlekuž v knjigi Bratstvo in slivovka zgodovino pripoveduje iz nepričakovanega zornega kota – iz šilca slivovke. To ni le knjiga o pijači, temveč o svetu, ki se vrti okoli nje. Ena sama tekočina namreč o narodu, zgodovini in vsakdanjem življenju lahko razkrije več, kot številne uradne razlage. Slivovka je pijača, ki je zaznamovala prostor nekdanje Jugoslavije o njej pa avtor razmišlja tudi takole : kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku?Daljši pogovor lahko poslušate v Kulturnem fokusu Prvega programa Radia Slovenija.

Rdeči revirji tudi letos v zasavska mesta prinašajo živahno kulturno dogajanje in razne umetniške vsebine, kot so gledališke predstave, koncerti, performansi, razstave, delavnice in ulični nastopi, ki skupaj ustvarjajo posebno vzdušje. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki je znan po svoji neposrednosti, sproščenosti in povezovanju lokalne skupnosti, spodbuja druženje med umetniki, prebivalci in obiskovalci vseh generacij. Pomemben del festivala Rdeči revirji ostajata tudi humor in hudomušnost, ki se prepletata z resnejšimi umetniškimi sporočili ter družbenimi temami. Eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Zasavju se začne v Hrastniku in v Zagorju, sklepni del pa bo junija še v Trbovljah in prvič v Litiji.

Eden od najstarejših in najbolj cenjenih festivalov mednarodne glasbe v osrednji Evropi tudi tokrat prinaša sodobno, živo in inovativno glasbo. Letošnji mednarodni festival Druga godba nas bo v štirih dnevih popeljal na koncertno potovanje od Norveške prek Atlantika, z vmesnim postankom v Sredozemlju, pa vse do Indijskega oceana. Za 42. izdajo organizatorji v ospredje postavljajo vprašanje, kaj pomeni živa glasba v času pretočnosti, algoritmov in umetne inteligence.  

Jutri se bo s podelitvijo glavnih nagrad končal 79. Canneski filmski festival. Razglasili bodo, kdo prejme prestižno Zlato palmo za najboljši film festivala, že danes pa bodo podelili nagrade filmom v vseh vzporednih programih. In kaj nam razkriva letošnja edicija in o katerih filmih se največ govori?

Festival Jazz Cerkno, osrednji glasbeni dogodek Zavoda Jazz Cerkno, poteka sredi maja že od leta 1996. V treh večerih se vsakič zvrstijo različni glasbeni ustvarjalci z vsega sveta, tako znani kot manj znani, ki jih družita odkrivanje novih smeri v jazzu in širjenje glasbenih obzorij v različnih kombinacijah in prepletanju z rokom, elektroniko, klasično glasbo, eksperimentalno glasbo, raznovrstnimi tradicionalnimi godbami in še marsičim drugim. Glavni program bodo kot vedno popestrile tudi spremljajoče dejavnosti, med njimi bo v nedeljo peti Jazzohod, voden pohod s koncertom, s katerim glasbo povezujejo s kulturno in naravno dediščino Cerkljanske.

Medtem ko danes na Valu ves dan govorimo o našem odnosu do narave in o tem, kako hitro izginjajo rastlinske in živalske vrste, se odpira tudi vprašanje, kako o teh spremembah sploh pripovedovati ljudem. Znanost ponuja podatke in opozorila, literatura pa lahko naravi vrne glas, čustva in zgodbe. Prav to je storila tudi finska pisateljica Iida Turpeinen v romanu Iskanje življenja, svojem prvencu, ki je postal tudi globalna literarna uspešnica. Od nedavnega je njena knjiga o izumrtju Stellerjeve morske krave in človekovem odnosu do sveta, ki ga vse bolj izgublja, na voljo tudi v slovenskem jeziku. O tem, kakšno moč ima literatura pri ozaveščanju o naravi in zakaj nas včasih roman gane bolj kot statistika, se je Maja Ratej pogovarjala s prevajalko dela Julijo Potrč Šavli, začeli pa sta preprosto s tem, o čem knjiga sploh pripoveduje.

Od filmov, ki tekmujejo za zlato palmo, bosta v petek na sporedu še zadnja dva, svetovne promocije pa se intenzivno dogajajo tudi v vseh vzporednih programih. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, ki je v Cannesu srečala režiserja in producenta Roka Bička ter ga povabila pred mikrofon.

Na svetovni premieri njegovega filma Propeller one-way night coach, ki ga je posnel po lastnem romanu mu jo je izročil umetniški direktor festivala Thierry Fremaux. Travoltni režijski prvenec je zabavna, samoironična pripoved skozi oči mladoletnega Johna Travolte na prvem poletu z avionom skupaj s svojo mamo, od New Yorka do Los Angelsa. Film ne tekmuje za eno od festivalskih nagrad, Travolta pa je bil celo presenečen, da so film sploh uvrstili na program.

Ob 78. obletnici nakbe, trajne razselitve, razlastitve in etničnega čiščenja več kot 750.000 palestinskih Arabcev, so pri Založbi ZRC pripravili tri pamflete, ki se posredno in neposredno dotikajo palestinskega vprašanja. Yakov Rabkin je "Sionizem: grožnja judom in nejudom" napisal po izraelskem bombardiranju znane sinagoge v Teheranu 7. aprila 2026. David Shulman v "Zlo na Zahodnem bregu" razpravlja o razkroju izraelske države ter pri tem izpostavlja vodila izraelske politike, ki vodijo v divji militarizem in vzpostavljanje diktatorskega ali celo teokratskega sistema, kjer so vsakršna kritika, odpor in upor razglašeni za antisemitizem. Izšli so tudi trije govori Maximiliena Robespierra. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pravi, da ne moremo reči, da nismo vedeli za zločine, ki so se zgodili po ustanovitvi države Izrael.

Nocoj se bo s svečano otvoritvijo začel 79. filmski festival v Cannesu, letos v znamenju avtorskega filma in prvencev z zanimvimi naslovi. To, da letos med favoriti ni ameriškega filma, ni tolikšno presenečenje, kot to, da med filmi, ki se potegujejo za zlato palmo, ni niti enega filma iz Italije, Nemčije in Velike Britanije. Že drugo leto zapored, pa se je prav iz Velike Britanije na festival uvrstila tržaška Slovenka Vida Skerk, s svojim dvaindvajsetminutnim filmom "Left behind, still standing". Gre za filmski program La Cinef, kjer se predstavljajo mladi avtorji iz različnih filmskih akademij. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, oglasila se je skupaj s kolegom Maticem Majcnom.

Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov.

Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.

V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.

Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.

Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.

23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.

Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine. Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN. In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.

Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.

V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.Na največjem in najpomembnejšem svetovnem sejmu otroške in mladinske literaturi v razstavnem središču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Letošnja častna gostja je Norveška. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika letošnjih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo. V središču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angleškim naslovom “Banksy Archive 01 – The School of Bristol”. Osredotočena je na umetniško ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.  

''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti. Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.