Membranje

Čeprav se je svet skrčil v globalno vas, se lahko tuji planeti začnejo že takoj za prvo nacionalno mejo. Tak svet je tudi Italija, svetovna kulturna velesila in soseda, o kateri pa zelo malo vemo. Razen … če redno spremljamo našega današnjega sogovornika: igralca, prevajalca in dopisnika RTV Slovenija iz Rima Janka Petrovca. Janko poskuša […]

“Vedno me je najbolj zanimala znanost. A sem vedel, da nimam prave zavzetosti in natančnosti, da bi lahko tudi sam postal znanstvenik. Nato sem med študijem odkril izbirni predmet komuniciranje znanosti. Pomislil sem, da je to morda moja najboljša priložnost, da se na drugačen način posvetim področjem, ki me privlačijo.” Težko bi se bolje odločil, […]

Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega […]

Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam. Podobno velja za Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem […]

Marsowska ekipa je v času koronavirusa obtičala vsak na svojem koncu sveta. Ne samo Marko, ki je dejansko nekje daleč – na Švedskem, – ampak tudi za popotovanje med Ljubljano in mariborom je nenadoma potrebnih več dokumentov in dokazil, kot jih je bilo še pred novim letom imeti za pot okoli sveta. Vsaj za državljane […]

V naši čisto prvi epizodi Membranja smo se pred dobrimi tremi leti vprašali, koga naj volimo. Nekaj dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je enako vprašanje znova aktualno. Odgovori pa se zdijo še bolj črnogledi kot takrat, ko smo na ljubljanskih Žalah posneli ta pogovor.

Ko govorimo o internetnih propagandnih vojnah, najbrž pomislimo na Ameriko in Rusijo. Toda internetnega širjenja zmede, dezinformacij in laži ni treba iskati na drugi celini. To znamo zelo dobro početi tudi sami, je povedala avstrijska novinarka in raziskovalka Ingrid Brodnig.

Revni so sami krivi, da so revni. Revščina je posledica značajske in moralne šibkosti. Revni so grešniki. Grešniki so slabi, slabe pa je treba zapreti. Zato je v zaporu toliko revežev.

Kdo smo Marsowci? Kakšne so naše zgodbe? Kdaj smo se spoznali in kako smo sploh pomislili na mikrofonanje? Vse to smo se pogovarjali na letošnjem prednovoletnem srečanju in po kaki uri klepeta izvlekli snemalko. Da nas tudi vi malo bolje spoznate.

Švedska velja za zgled socialne države. Toda življenje švedskega pisatelja Kristiana Lundberga, ki se je moral preživljati z delom v malmöjskem pristanišču za pretovarjanje avtomobilov, je bolj spominjalo na prizore z začetka dvajsetega stoletja.

Organizirana kriminalna družba Darka Šarića je delovala kot izjemno uspešna mednarodna korporacija. Upoštevala je pravila trga in konkurence, ponudila najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter s podporo domače politike osvojila evropski trg. Heroina in drugih trdih drog.

Za biografski (riso)roman o intelektualki in revolucionarki Rosi Luxembourg smo dolgo izbirali primernega sogovornika. Potem smo izvedeli, da se bo letošnjega stripovskega festivala Tinta udeležila kar avtorica romana Kate Evans. In hitro pograbili mikrofone. 

V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.

V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.

Britanski novinar in pisatelj George Orwell je zelo visoko na seznamu ljudi, s katerimi bi šlo Membranje v posmrtnem življenju na pijačo in klepet. Zagotovo bi se nam takoj pridružila tudi tokratna sogovornica: prevajalka Tina Mahkota.

Britanski publicist in pisatelj George Orwell je veliko razmišljal o zgodovini. Zanimalo ga je, kako zgodovina sploh nastaja. Kdo opisuje dogodke, kdo razlaga pretekle dokumente, čigavi glasovi se ohranijo in kateri so izgubljeni. Od tega je odvisno, kdo bo razumel sedanjost in nadzoroval prihodnost.

Ameriški predavatelji, ki so nastopili na mednarodnem festivalu novinarstva v Perugii, se večinoma niso sprijaznili z lansko zmago Donalda Trumpa. Med njimi je bila tudi direktorica centra za človekove pravice na kalifornijski univerzi Berkeley Alexa Koenig.

Odtekanje zaupnih podatkov je postalo zelo pogost medijski dogodek. V zgodbi ponavadi sodelujejo skrivnostni pravičnik, preiskovalni novinar in pogumen urednik ali aktivist, ki je pripravljen dokumente objaviti. Toda resničnost je le redko tako preprosta.

Bodeča žica je tehnična ovira. Vojska je izobraževalna ustanova. Vojna je mirovno posredovanje. Kriza je priložnost. Laž je alternativna resnica. Propaganda je komuniciranje z javnostjo. Rasist je pripadnik ogrožene večine. Najprej pa je treba naštete besede umestiti v prepričljiv jezikovni okvir.

Ste že kdaj sanjali, da so vas med spanjem zasule knjige, ki jih imate na omarah, ob postelji, na policah ali nočni omarici? O takšni nočni mori je pisal češki pisatelj Bohumil Hrabal v knjigi Prebučna samota. Midva pa sva poizvedela, katere knjige naju bodo ustrahovale v letošnjem letu.

Slabo se počutite in simptomi ne kažejo spodbudne diagnoze. Pri zdravniku boste prišli na vrsto šele čez osem mesecev. Globoko vzdihnete, se zazrete vase in si dopoveste, da si morate pomagati sami. Z molitvijo, meditacijo ali čudežnim zdravilcem.

Slovenci so nekaj čisto drugega kot Slovaki in še bolj drugega kot Balkanci. Idrijci so menda bolj Primorci kot Gorenjci. Ljubljanski Šiškarji so drugačno pleme kot Trnovci ali Fužinci. Za skoraj vsako celino znamo našteti podobne razlike med državami, regijami in nacionalnostmi. Le Afrika je večinoma samo - Afrika.

Človek ni eden, človeka sta dva, eden ma puf, drugi mošnjo zlata. Eden rodi se za čast in oblast, drug za trplejne, ki božja je mast. Nenenenenenenenenenenenenenenene, Darwin nima prav.

Glavno in odgovorno uredništvo Membranja se je udobno zleknilo ob Dravi in na obrežju razporedilo za dva polna nahrbtnika (oziroma za nahrbtnik in torbo) knjig. Skratka: za zadnjo epizodo pred podkasterskimi počitnicami sva pripravila najin seznam letošnjega poletnega čtiva.

Pozdravljeni. Vstopili ste v avtonomno vozilo. Preden vas odpeljemo na želeni naslov, se morate strinjati s pogoji uporabe. Izbiro potrdite s pritiskom na gumb „sprejmem“. Sicer boste morali nadaljevati peš.

Tokrat sva sogovornika postavila v malce nenavaden položaj, saj sva se hotela o introvertiranosti pogovarjati z - introvertom. Zato je tale podkast nastajal nekoliko dlje (več kot pol leta), gosta pa sva že vnaprej označila za osebo iz nove marsowske knjige.

Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo obnaša, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slaščice in prekrižanih nog tiranizirajo učitelje.

Marsowcem kronično primanjkuje občutka za biznis. Ne znano se bolje prodajati in ne vemo, kaj se nam splača. Zato smo komaj pričakali knjigo Koristnost nekoristnega, v kateri nas je italijanski filozof Nuccio Ordine potolažil, da morda nismo čisto brezupni.

»Med študijem medicine sem se naučil marsičesa, o minljivosti ­življenja pa ne prav dosti,« je svojo­ knjigo o minevanju ­predstavil ameriški kirurg in publicist Atul Gawande. Študenti in profesorji medicine­ so spoznavali človeško fiziologijo in anatomijo, se učili prepoznavati bolezen in pozdraviti­ poškodbo.­ V učnem programu pa je manjkalo nekaj pomembnega.

Letenje je preprosto. Treba se je samo vreči na tla in – zgrešiti. Usoda Zemlje je že nekaj tavžentletij objavljena na oglasni deski na robu Alfe Kentavri. Ko nam bodo planet porušili vesoljski gradbinci, je treba samo pograbiti brisačo in si reči: brez panike!

Za neke v ogenj svet bo izginil, za druge v led, je na začetku prejšnjega stoletja razmišljal ameriški pesnik Robert Frost. Portugalski pisatelj Jose Saramago pa je napovedal drugačen konec sveta. Slutil je, da lahko našo vrsto razčloveči že precej manjša katastrofa.

Zakaj spet filozofiraš? Nehaj že filozofirati! Takšni stavki so za marsikoga edini stik s filozofijo in filozofiranjem. Filozofija je prevečkrat sopomenka za nakladanje, kompliciranje in nerazumljivost. Tudi zato, ker nakladanja, kompliciranja in nerazumljivosti ne znamo in ne upamo poimenovati s pravim imenom.

Tradicionalni in internetni mediji v sodobnih množičnih demokracijah ostajajo najpomembnejši vir informacij o družbi in času, v katerem živimo. Na njihove podobe pa vplivajo številni politični, gospodarski in kulturni dejavniki, ki jih gledalci večinoma ne poznajo.

Ustvarjalci podkasta Membranje se ponavadi skrivamo za mikrofoni, a smo tokrat prvič nastopili v živo. Z gosti smo se pogovarjali o otroških knjigah, ki smo jih največkrat prelistali in so nas okužile s kroničnim virusom branja.

V časih, ko slabosti postanejo vrline, ko so vrednote le slovarsko geslo in na mejah čakajo krvoločni barbari, začne ljudstvo sanjati o pravičnem vladarju. Mitski osebi iz preteklosti, ki bi znova zavihtela žezlo ter deželi povrnila pravičnost in mir.

Veliko je zgodb o ljudeh, ki so v zaporu našli boga. Shadow, glavni lik romana Ameriški bogovi, pa v zaporu ni iskal bogov, ampak so oni našli njega.

Uslužbenci so najbolj množična družbena skupina, ki se ne prepozna kot družbena skupina. Največ jih najdemo v storitvenih in uradniških dejavnostih. Ponotranjili so poslušnost in prepričanje, da živijo za svoje delo.

Računalniki so nenavadne naprave. Včasih se zdijo zelo človeški, a se zapletejo pri najbolj preprostih opravilih. Nikoli jim ne moreš reči: saj veš, kaj mislim! Ne vedo, ker zgolj izpolnjujejo ukaze iz programskih vrstic. Ukaze, ki jih je nekoč napisal neznani programer.

Vsi veliki umetniki, ki smo jih poslušali, občudovali in pri njih iskali odgovore na velika vprašanja vesoljstva, so bili nekoč samo mulci. Takrat niso razmišljali, da morda spreminjajo zgodovino, ampak so se samo trudili preživeti, ustvarjati in slediti manj prehojenim potem.

Sramotilni steber je bil nekoč zelo pogosta kazen za opravljivce, lažnivce, krivoprisežnike in druge manjše hudodelce. Mimoidoči so jih lahko zasmehovali, pljuvali, jih tepli ali obmetavali s kamenjem in gnilo zelenjavo. Danes so gorjačo in pljunke nadomestili tviti in spletni komentarji.

Dejstva o politiki in svetu so neizprosna. Tobačna podjetja so prikrivale študije o škodljivosti cigaret, zdaj enako počnejo veliki naftniki z globalnim segrevanjem. V en avtobus bi lahko stlačili 85 ljudi, ki imajo v lasti tri četrtine ZDA. Krivic je veliko, dobro jih poznamo, a kljub temu ostajamo pasivni.

Ben Goldacre je britanski zdravniški »geek« in kolumnist, ki ima nenavadno navado: natančno prebere klinične raziskave, s katerimi farmacevti dokazujejo učinkovitost novih zdravil. Enako natančno prebira tudi medijske zapise in opozarja na znanstvene neumnosti, ki jih objavljajo novinarji.

Nam google res kvari možgane in se zaradi nenehnih elektronskih motenj ne znamo več zbrati? Moralna panika je odveč, meni nizozemski zgodovinar knjige Adriaan van der Weel. Vendar internet, elektronske knjige in druge nove besedilne oblike niso čisto nedolžne.

V povprečnem desetminutnem pogovoru naj bi se zlagali dvakrat do trikrat, pravi socialni psiholog Robert Feldman. Nič čudnega, če verjamemo teoriji družbene inteligence, ki pravi, da so za največji preskok v razvoju možganov zaslužni prav medčloveški stiki, ki jih moramo za preživetje utrjevati z medsebojno komunikacijo.

V računalniškem časi milijoninka sekunde niti ni tako malo. To je dovolj časa za nakup in prodajo vrednostnega papirja ali tuje valute, pri kateri njegov zasluži milijoninko centa. Takšne transakcije lahko postavijo finančni imperij ali ga v nekaj trenutkih uničijo. Medtem, ko si pri frizerju urejate pričesko.

So tesnobneži samo preobčutljivi in razvajeni? So depresivci le premalo optimistični? Ali duševnim motnjam res podležejo samo šibki? Se jih je mogoče nalesti? Z duševnim zdravjem in boleznijo je še vedno povezanih veliko mitov, predsodkov, strahov in napačnih prepričanj.

»Tip, s katerim sem danes večerjala, je baraba«. »Noseča sem z Atimetom«. »Danes, 19. aprila, sem spekla kruh.« »Vse punce so nore na gladiatorja Glaciusa.« »Ljubiš Iris, a ona ti ne vrača ljubezni. Luzer!« Ti napisi bi se lahko danes znašli na zidovih facebooka. A so stari več tisočletij.

V drugem delu so se s knjigami pridružili še podkasterji, ki jih zaradi tehničnih in prostorskih omejitev nisva mogla povabiti v oddajo: Nataša Briški, Matej Praprotnik, Aljaž Pengov Bitenc, Nejc Žorga Dulmin, Uroš Miklavčič, Boštjan Nachbar, Marko Pirc, Izak košir in Domen Savič.

Kdo je pojedel Domačico? Je škatlo izpraznil Anže Tomič, ki ga je sestradala stota epizoda Apparatusa? Jo je odnesel Pižama, ko je oral petdeset odtenkov njive? Jo je do ničle odštel Slavko Jerič, ko je pripravljal številke ali je zadnji piškot prečrtala Nina Kožar, ko je prebirala novo knjigo?

Kako bodo roboti zavladali svetu? Avtorji filmov o Terminatorju pravijo, da nas bo pokorila umetna inteligenca s morilskimi roboti. Podobne predstave o prihodnosti imajo ustvarjalci filmske Matrice, zagovorniki singularnosti pa verjamejo, da nas bodo sile evolucije preselile v virtualni svet.