Ni meje za dobre ideje

Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili. 

FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.

Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.

V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.

Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje. 

Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.

Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence. 

Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.

Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.  

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. 

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih. 

V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil. 

Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige».  Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik. 

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject. 

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem. 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku. 

Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.  

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje. 

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič. 

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej. 

Na Sinjem vrhu so letos že enaintridesetič v organizaciji škofijske Karitas Koper pripravili gostoljubno okolje umetnikom, ki so ustvarjali v dober namen. Gosti jih družina Vidmar, Jože Bartolj je pred mikrofon povabil Kristjana, ki je opisal tudi inovativno zgodbo pri pridelavi sira, blagovne znamke Golden ring cheese. 

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder. 

V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah. 

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.