Nočni obisk

Juhej, pomlad je tu. Sonca dovolj za vse. Za pse, mačke na balkonih, sprehajalce na Rožniku in otroke na vrtčevskem igrišču, ki kopljejo po peskovniku in poganjajo gugalnico. Sonce vpliva tudi na človeško razpoloženje, psiho. Več se smejemo, družimo, več čebljamo med sabo. Kako že rečejo sociologi: človek je družabno bitje, pa če si to prizna ali ne. Kako se pa vi počutite? Se znajdete v družbi? Jo sploh imate? V vsakem primeru ste v nedeljo zvečer dobrodošel gost pri Mojci Blažej Cirej. Le pokličite ali vsaj poslušajte. Vesela vas bo.

Angleški kralj Richard III. je slovel po svoji okrutnosti in krvoločnosti. Znebil se je vseh svojih nasprotnikov, celo svoja dva nečaka je vrgel v ječo, da ne bi ogrozila njegovega prestola. Shakespeare ga opiše kot pošastnega tirana grbavega in nelepega videza. Ko je na bojnem polju videl, da se bliža konec – njegovi dinastiji in njemu samemu – naj bi, da bi se rešil, vzkliknil: Kraljestvo za konja! No, tako bi po dveh deževnih in oblačnih tednih tudi mi lahko vzdihnili, da damo karkoli za nekaj sončnih dni. Richardovo dinastijo so potem nadomestili Tudorji, njegovo slečeno pretepeno telo z vdrto lobanjo pa so naslednji dan vrnili, pripasano na konja. (Zgodovina zna biti okrutna.) Bliža se nedeljski večer in v zvezi s tem je imel Richard III. dober slogan, ki ga je posvojila tudi voditeljica Mojca: Zvestoba me veže.

Otroci za ograjo v najlepšem vrtcu v Ljubljani so od navdušenja vpili in se valjali po snegu. Sankali so se po majhnem klancu in se kepali, dokler jih niso premraženih rok odpeljali na kosilo. Neradi so odšli. Ja, končno smo dobili darilo izpod neba. Snežak, ki ga je ob majhnem ribniku naredila punčka, pa je te dni že žalostno sklonil glavo in izjokal svojo nežno belo dušo. Sesedel se je vase in korenček mu je ušel. Seveda pa sneg in led nista razveselila vseh. Devetdesetletna Marija se je zasukala, da bi videla, kaj vpijejo tam zadaj, zdrsnilo ji je – in zdaj zlomljeno roko pestuje na ruti kot punčko. Čar praznikov je mimo, vreme se vsaj za zdaj topli in tretjo nedeljo zvečer je že čas za zmenek vseh, ki radi poslušate ali poklepetate z Mojco.

Ti praznični dnevi so za otroke in mlade čarobni. V pričakovanju daril, kupa igrač in presenečenj. Mladim pa bije srce za silvestrski poljub. Petletna Lia je šla z babi pogledat lučke v središče Ljubljane. »Poglej, vesolje, pa planeti, pa plavalec, ki skače v vodo!« Obljubljena dežela, pečen kostanj, Prešernov kip, ki ga je treba petkrat obletati. Povsod se smejejo, pogovarjajo in plešejo. Punčka se je pridružila skupini prekrasno napravljenih deklet, ki so plesale v krogu. Potem gruči, ki je v dolgem repu pela in plesala za »trubači«. Nikakor se ji ni šlo domov. Tisti, ki ste pa bolj zapečkarji in se držite bolj svojega brloga, praznike najbrž doživljate drugače. Ampak tudi za vas se bo kaj našlo. Recimo nedeljski večerni pogovor z Mojco Blažej Cirej.

Sonce nas je razvajalo, oblaki in dež pa prinašajo prijaznejše temperature. Otroci v vrtcu nosijo pri igri zunaj gumijaste hlače, da niso, ko se vrnejo noter na kosilo, preveč blatni. Še sreča, da smo imeli za maraton in 1. november lepo vreme, a ne. Dan je, sploh ob menjavi ure, žalostno kratek in mnogi se tolažimo s čokolado in palačinkami. Ampak sladkarije niso prava zamenjava za družbo, otrok v nas bi tudi rad gumijaste hlače. Pa tobogan in gugalnico. No, čudežev še ni na sporedu, je pa to nedeljo zvečer od 22 h do polnoči spet Mojca.

Otroci verjamejo, da so plišaste igrače žive, da so njihovi prijatelji. Pogovarjajo se z njimi in jih objemajo. Osemletna punčka je pred trgovino obesila list s sliko scufanega medvedka. Če ga kdo najde, naj ji prosim sporoči, ker ga grozno pogreša in brez njega ne more zaspati. Uboga deklica! Odrasli smo že bolj zahtevni. Za družbo si želimo živega človeka. Številni pa so se že sprijaznili s samoto, osamljenostjo. To nedeljo zvečer pa res ni treba, da ste osamljeni. Prižgite radio in na Prvem vas pričakuje Mojca Blažej Cirej.

Vročina nas je prav izmučila, ampak potem smo le dobili darilo izpod neba: dež in ohladitev. So pa poletni večeri, takšni, kot je ta danes, čudoviti. Vse tako lepo diši, ptički se oglašajo, žabe odregljajo na potep in psi končno pridejo do daljšega sprehoda. Nedelje so že nasploh odličen dan, še posebej pa ta, ko vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k poslušanju in da pokličete. Ta zmenek velja – kot pribito.

Poletje je končno tu. Z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Če odmislimo vročino in zastoje na cestah, prinaša tudi kup prijetnih doživetij. Podaljšan svetli del dneva da človeku občutek svobode, da polno zadiha, lahko se potepa in druži. Kamorkoli greš na sprehod, povsod vse čudovito diši. Gore, travniki, ribnik s ponorelim lokvanjem in labodoma, hladno morje in otroci, ki ga zajemajo s kanglicami in lopatkami. Svet kar vrvi od živžava, in to se raztegne še v večer. Tudi ponoči ni miru: na Prvem programu Radia Slovenija vas pričakuje Mojca Blažej Cirej.

Dež tiho pada in čeprav je solata že potožila, da ga je dovolj in preveč, ne odneha. So pa vsaj žabe zadovoljne. V ribniku uganjajo vragolije in se derejo. Če imate gumijaste škornje, si jih le obujte za ven. Da boste lažje prišli čez jezera na prehodih za pešce. In ko si boste v nedeljo zvečer sušili premočeno razpoloženje, si za dušo prižgite prvi program Radia Slovenija.

Pogosto, ko se nam česa ne ljubi takoj narediti, si rečemo: Saj imam še čas. Pa to ni nujno res. Čas je večen, vedno bo obstajal, samo priložnost to storiti, se bo mogoče že izmuznila. Ali pa nas ne bo več. Voditeljica Mojca Blažej Cirej se zato drži pravila »tukaj in zdaj«. Nima smisla odlašati. Pokvarjeno igračo popravi takoj, strgane hlače zašije, baterije v daljincu takoj zamenja. In ko pride tretja nedelja v mesecu, je tudi tukaj in zdaj.

Kaže, da nam bodo v tem januarju zmrznile ritke. Pa nos, uhlji in prsti. Ampak Mojca Blažej Cirej pozna rešitev. No, čeprav zunaj brije severni veter, lahko poskrbimo vsaj za to, da nam bo toplo pri srcu. S prijetnim klepetom.

Petletna Lia noče za sabo pospraviti igrač. Nič novega. Ko pa ji rečem, da jo gleda Božiček, je čez četrt ure pospravljena vsa soba. Ta mrzel čas utripajočih lučk je res poln pričakovanj in upanja. Ne samo pri otrocih, tudi odrasli nismo kaj dosti drugačni. Občutek minevanja naredi novo leto za neke vrste skupinski rojstni dan: spet smo vsi eno leto starejši. Veliko stvari je res mimo, le prijateljstvo ostaja večno.

Zunaj je mrzlo, zato bi vam v nedeljo zvečer Mojca Blažej Cirej rada pogrela srce s spomini na toplejše dni. Zanima jo, kam vse ste potovali, kako vam je bilo všeč, koga vse ste spoznali in kaj ste iz tega potegnili koristnega za svoje življenje. V življenje bomo obudili poletje. Je že tako, da bo še malo trajalo, preden bo na vrata potrkalo naslednje.

Jesen, ta muhasta bogata teta, je nenadoma vdrla skozi vrata. Zdaj je tu, z dežnim plaščem in dežnikom. Z gobami in kostanjem. S poplavami in gumijastimi škornji. Proti naravi smo nemočni, lahko se le potrudimo ostati dobre volje, pri tem pa nam pomaga prijetna družba. Prav zato vas Mojca v nedeljo zvečer vabi k pogovoru ali vsaj poslušanju oddaje od 22 h do polnoči. Pogum velja.

Vročina nas že kar mori, ampak ko jeseni po ves teden ne bomo videli sonca, se nam bo pa še stožilo po njem. Še malo, pa se bodo mestne ulice spraznile, mladi bodo morali v šolo. Vrtiljak letnih časov se neutrudno vrti, le temperature so vsako leto nekoliko višje. Le človekova potreba po druženju ostaja ves čas ista. Zato pa imamo (v nedeljo zvečer) Prvi program in tam se vas že veseli Mojca Blažej Cirej.

V prvi uri nočnega programa bomo klepetali z Urško Šobak, kulinarično raziskovalko in zbirateljico starih receptov naših babic in dedkov. Lani je izdala svojo prvo kuharsko knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, letos pa je temu srčnemu projektu sledila še kuharica za otroke Ej, babi, glej.

Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov.

Maj je najlepši mesec v letu. Ne preveč deževen in ne prevroč. Upajmo, da nas ne čaka dolgo vroče poletje, saj poscana Zofka, ki naj bi ga z nalivi napovedala, svoje naloge ni naredila. Študenti rogovilijo z majskimi igrami in koncerti v Študentskem naselju, pridne bralce pa zanima, kdo bo dobil Cankarjevo nagrado in kresnika. Dan je čudovito dolg in v naravi vse diši. Laboda v Tivoliju ponosno varujeta svoje drobcene sive mladičke. Živalski vrt poka po šivih. Kaj pa zvečer? Takrat je pa prijetno poklepetati, in prav to vam v nedeljo od 22 h do polnoči ponuja Mojca Blažej Cirej.

Gostja nocojšnjega nočnega programa bo Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.

Pomlad je tu, lepi topli dnevi. To noč bodo kazalci na uri smuknili za eno uro naprej, na poletni čas. Življenje teče naprej v dobrem in slabem. Če lahko, pokličite v nočni program in poklepetajte z Mojco Blažej Cirej. Par besed, saj ni treba, da poveste kaj posebnega. Nekatere teme so večne: živali, zdravje, dogodki v vašem kraju, odnosi v družini, vdovstvo, šale.

Ob vznožju Čavna, v idilični vasici Lokavec pri Ajdovščini, ima Urška Lemut zeliščno kmetijo, ki jo je poimenovala Vila Lavanda. Že ime pove, da v času žetve okrog hiše diši po sivki. Osrednji del nasada je rožni vrt z izvirsko vodo. Poleg sivke in vrtnic damaščank Urška vzgaja še rožmarin, žajbelj, geranijo, smilj, ognjič in druga zelišča ter iz njih pripravlja različne pripravke. Uresničila je svoje otroške sanje. Da bi bila bližje naravi, je pustila redno službo in se preselila v počitniško prikolico, ki jo obkrožajo borovci. Kasneje si je ob njej zgradila hiško, v kateri omamne vonjave in zdravilne učinkovine zelišč ujame v stekleničke. Z nocojšnjo gostjo se je pogovarjala Nataša Uršič

Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujin pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tudi v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem bosta v prvi uri nočnega programa govorila z gostiteljem, Primožem Čeparjem.

Za tokratni Nočni obisk smo se odpravili v osrčje Goričkega, kamor sta se iz Kranja preselila Bine in Katarina Volčič. Bine, ki je svoje kuharsko znanje pili na eni najbolj znanih kuharskih šol v Parizu, je slovenskemu občinstvu verjetno najbolj znan kot mojster in žirant v kuharskih resničnostnih šovih. In ravno v času šolanja v Parizu je tam spoznal Katarino. Po svojih 17 letih partnerstva in uspešnem gostinskem poslovanju v Ljubljani, sta sprejela odločitev, da mestni vrvež zamenjata za podeželje, kjer sta gostom na široko odprla vrata posestva Monstera. Gre za unikatno zgodbo, ki jo v Motovilcih pišeta že skoraj dve leti.

V prvi uri nočnega programa boste deležni pogovora z Martino Marušič Kos, vodjo službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem, ki pa jo boste spoznali tudi v mnogih drugih vlogah. Je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada pa tudi kaj sešije. Na Nočni obisk jo je povabila Anita Urbančič.

Na nočni obisk malo po polnoči je prišel pevec, ki se je začel ukvarjati z glasbo že v 5. razredu osnovne šole, ko se je odločil postati kitarist. V mladosti je sodeloval v več slovenskih rokovskih zasedbah, v katerih je pel in igral. Pomembno prelomnico v njegovi glasbeni karieri je pomenila pridružitev skupini Pop Design, katere frontman je bil med letoma 1990 in 1995. Posnel je nekaj največjih uspešnic skupine: »Ne bom ti lagal«, »Ko si na tleh«, »Potepuh«. Leta 1995 se je odpravil na samostojno glasbeno pot. O skoraj 30 letih solistične kariere je govoril Vili Resnik.

Gin z bučnimi semeni ali gin, navdihnjen s prekmurskim paradižnikom? To sta le dva od šestih okusov Prekmurja, ki sta ga v svojo linijo ginov Heaven & Hell – Nebesa in pekel drzno vključila Tanja in Robert Sobočan iz Velike Polane. Pred nekaj dnevi smo se odpravili v vas, ki je od Murske Sobote oddaljena le nekaj kilometrov, ter pred mikrofon povabili par, ki je s svojo unikatno podjetniško idejo v lanskem letu pobral kar nekaj zavidljivih mednarodnih priznanj. Kateri njun gin je v Singapurju prejel zlato priznanje in kateri gin je bil v Londonu izbran za enega od petnajstih najboljših ginov sveta leta 2023? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja prinašata Tanja in Robert Sobočan, ki sta nam zaupala tudi njuno navdihujočo zgodbo, kaj vse lahko dosežeš, ko v svoje sanje verjameš, vlagaš trud, čas in tudi veliko dela.

Dan se daljša, pusta smo preživeli, življenje končno spet postaja barvitejše in zabavnejše. Noči pa so lahko kljub temu hladne in prazne. Napolnimo jih z dobro voljo, pravi voditeljica Mojca Blažej Cirej. Ali vsaj z druženjem, poslušanjem in pogovori. Zanima jo vse, kar se vam dogaja, kako gre vašim domačim živalcam, kaj dobrega berete in katera šala vas je spravila v smeh.

Na nočni obisk prihaja dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, Tatjana Gregorič. V radijski eter je skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe s Primorske in zamejstva. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi Tatjana, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, pa v pogovoru s Karin Zorn Čebokli.

Boštjan Colarič je leta 2022 v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Pismo sebi, za katero je lani prejel nagrado za najbojšo samozaložniško knjigo. V utemeljitvi so zapisali, da je po obsegu že kar pošten in zajeten roman, ki bralca kar presune. Z Boštjanom Colaričem, ki zna tudi tesariti in si je sam, s svojimi rokami, zgradil tudi hišico, se je za nocojšnji Nočni obisk pogovarjala Urška Krišelj Grubar.

Turizem smo ljudje - je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji v osemdesetih letih. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Tjaša Škamperle.

Nočna gostja na Prvem je pevka, avtorica številnih besedil v narodno-zabavni glasbi, klarinetistka in saksofonistka iz Ljubečne pri Celju Vera Šolinc. Leta 1997 je postala stalna članica Gašperjev, s katerimi je v družbi Slavka Avsenika obredla odre po širni Evropi in ima na to obdobje najlepše spomine.

»Znanost ni igra za fante ali igra za punce, znanost je igra za vse.« To je misel temnopolte ameriške igralke Nichelle Nichols. Hkrati pa tudi naslov poglavja v knjigi, ki sta jo skupaj napisala gosta Nočnega obiska. In kdo to sta? Marina Dermastia in Tom Turk. Skupne strasti ju povezujejo že štirideset let. Oba sta biologa, raziskovalca in predavatelja, sta starša, zdaj že tudi dedek in babica. Več o sebi, vznemirljivih pustolovščinah in odkritjih ter tudi o tistem, česar v njuni knjigi ne piše, sta povedala v pogovoru z Iztokom Koncem.

Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. Pred trinajstimi leti je med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji doživel neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Več nam bo David Cigoj povedal v nočnem obisku. Poklepetali bomo tudi z najboljšim poročnim fotografom na svetu, opazovali in poslušali ptice ter izvedeli, kako se na Goriškem pripravljajo na 250-o obletnico rojstva duhovnika, alpinista in humanista Valentina Staniča. Seveda pa smo v tokratnem nočnem programu, ki ga je pripravil Valter Pregelj, poskrbeli še za druge zanimive in aktualne vsebine.

Pa nas je zima le obiskala. Če greste ven, so ob teh temperaturah obvezni kapa, šal in rokavice, če pa ste rajši kar doma na varnem in toplem, pa zadošča radio. Da imate neko zvočno kuliso, da niste ob delu ali opravkih čisto v tišini. V poznih urah pa se sploh prileže. V svojo družbo spet vabi Mojca Blažej Cirej.

Nočna gostja bo Tina Saražin, ki je pred kratkim izdala svojo prvo tipanko. Njen prvi pravljični lik, ki ga je kasneje spravila tudi na oder, je začel nastajati v srednješolskih letih. Prav dijaki pa so tisti, s katerimi se v zadnjih letih v okviru mednarodnega projekta What the future wants -Kaj prihodnost želi, tudi v okviru koprske knjižnice, pogovarja in osvešča o pasteh v digitalnem svetu. Na nočni obisk jo je povabila Tjaša Lotrič

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.

V prvi uri nočnega programa Radia Slovenija, ki tokrat poteka iz studia Radia Koper, sledi sila zanimiv pogovor. Z nami bo prvi par Slovenije- predsednica Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.

Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.

V nočnem programu boste slišali pogovor z Eduardoom Strauchom, enem od preživelih letalske nesreče v Andih leta 1972. Na tistem avionu je bilo na začetku poti 45 mladih ljudi ljudi, 16 jih je na gori v izjemnih razmerah preživelo 72 dni. Po desetih dneh so jih nehali iskati in to so preživeli slišali po radiu. A so se s pomočjo dveh tovarišev, ki sta zmogla izjemno desetdnevno naporno pot v civilizacijo, rešili. V nadaljevanju noči boste med drugim slišali še pogovor s članoma ene najbolj priljubljenih skupin pri nas, Joker Out, spoznali boste zgodbo ribiča Mirča, slišali pa boste tudi praznični koncert kraškega kantavtorje Boštjana Pertinača. Nočni gostitelj bo Andrej Šavko.

Po polnoči smo gostili 27-letnega pevca, kitarista, avtorja besedil in glasbe Žana Serčiča. Žan je doma iz majhnega (in kot pravi sam – najlepšega) mesta na Štajerskem – Lenarta v Slovenskih goricah. Pri šestnajstih letih se je prvič predstavil javnosti v oddaji Slovenija ima talent. Od takrat naprej redno polni dvorane in prizorišča, kjer nastopa. Zadnja noč, Naj me vzame, Letim in Snežinki so samo nekatere uspešne skladbe iz njegovega desetletnega ustvarjanja. Glasbenik Žan Serčič in voditelj Andrej Hofer vas vabita k poslušanju Nočnega obiska.

Na nočni obisk je prišla Mojca Pepelnik, pobudnica krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi; sanjačica, ki slavi vsak dan življenja; velika ljubiteljica športa in Nogometnega kluba Maribor, ki opisuje športne vzpone in padce na spletnem mestu Utrinki vijolice. Želi si več dialoga v vseh sferah življenja in da bi se navijači Maribora in Olimpije združili v podpori slovenske nogometne reprezentance.

Povezali se bomo s slovenskimi pevkami in pevci ter preverili utrip na njihovih silvestrskih zabavah po Sloveniji. Vas zanima, kako v novo leto vstopijo v Berlinu, Beogradu, Bangkoku, Washingtonu in Rimu? Dopisniki RTV Slovenija pripravljajo praznične razglednice, tudi s skladbami iz teh mest, ki ne manjkajo na novoletnih zabavah. Nasmejali se boste lahko napakam radijskih napovedovalcev, se veselili športnih dosežkov v letu 2023, preleteli bomo samo dobre novice iz Informativnega programa, ter se povezali tudi z Regionalnima centroma v Mariboru in Kopru ter dopisniki po Sloveniji. Da bosta večer in noč začinjena z dobro, predvsem slovensko glasbo, bosta poskrbela Matej Jevnišek in Aida Kurtović, ki bosta skladbe izbrala.

Na nočni obisk prihaja zdravnica Irena Lovšin, pediatrinja iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik …

Karmen Ponikvar je že davno začutila, da ima v sebi neko posebno notranjo moč, da zna prisluhniti. Po končanem študiju pedagogike, andragogike in družinske terapije in delu z učenci na dveh šolah je v sebi začutila, da še najbolj čuti glasbo, da se najlažje izraža prek nje. Tudi tema njenega magisterija je bilo zdravljenje z glasbo. Leto 2020 je bilo zanjo prelomno, zaprta je bila v svoji sobici, si kupila prvi sintesajzer in raziskovala sintezo zvoka, začetke eksperimentalne glasbe, kompozicije in bila povsem navdihnjena. Zdelo se ji je »ta svet je moj, je nekaj, česar mi ne more vzeti nihče, to je zares moje«. Zdaj na Nizozemskem študira elektroakustično kompozicijo. Je izredna, empatična poslušalka. Sliši vibracije narave. Ob njenem študiju nastaja ogromno terenskih posnetkov, prav v teh dneh snema zvok cementa in kamna na Plečnikovem stadionu. Vse v sebi nosi zvok, tega potem vplete v glasbeni zvočni sprehod. Zvoki so zanjo močna čustva, z njimi skuša pričarati vse, od spominov, nostalgije, globokih občutij. Njeno izrazito čustveno dojemanje sveta, ne le zvočnega, preliva v glasbo, ki je lahko zelo zdravilna. Sanja o tem, da bi nekoč ljudem in naravi pomagala z zvokom. Njena gostiteljica je Vesna Topolovec.

Na nočni obisk po polnoči prihaja Jurček Žmauc organizator nedavne odmevne predstavitev slovenske kulinarike na zahodni obali Združenih držav Amerike. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.

V Cankarjevem domu je na ogled razstava Slovenski punk in fotografija. Pravkar je izšla obsežna monografija o Radiu Študent, Brez nagobčnika že od 1969. Trenutek, da v goste povabimo rockovskega kritika, publicista, aktivista, t.i. jahača plošč in filmarja, se zdi več kot pravšnji. Ne zato, ker se je rodil istega leta kot RŠ, četudi se rad pošali, da je leto 1969 najboljši letnik v 20. stoletju. Seveda je velik del svoje mladosti preživel na radiu, se tam kalil, bistril in ostril, mnogotere anekdote so se mu zapisale v spomin. Negova ljubezen do avtentične rock glasbe in raziskovalni duh botrujeta številnim glasbenim kritikam, pa tudi knjigam, ki razkrivajo in popisujejo nekatera pomembnejša obdobja. Denimo znameniti glasbeni festival Novi rock. Tudi za monografijo o RŠ-u je prispeval obsežno besedilo. Naslovil ga je Posebno psihično stanje. O tem in še marsičem drugem se z Igorjem Bašinom pogovarja Nada Vodušek.

V času praznikov so nekateri polni pričakovanj, načrtov, kako bodo spremenili svoje življenje, kam bodo šli, drugi pa se ob poplavi lučk in vrvenju množice čutijo še bolj osamljene. Za vse velja, da smo zmenjeni, da se po polnoči s sobote na nedeljo slišimo. Da povejo, kaj jih veseli, česa si želijo, katere skrbi jih žulijo in s kako šalo spodbudijo, da se vsi skupaj nasmejemo. Brez humorja bi bilo življenje puščobno.

Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je tokrat ustavil tudi v Kopru. Le lučaj od nekdanje meje s sosednjo Italijo in le lučaj od sosednjega Trsta, smo se med drugim pogovarjali o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Z mojima sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba ter aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - smo razmišljale o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.

Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, oblikovalec, alpski smučar demonstrator in trener, je zapisano na spletnih straneh o nocojšnjem nočnem gostu. Že kar dovolj tem za nočni klepet, a seveda to ni vse. Je tudi avtor trilogije z naslovi Na kanto! – nastala je leta 2013 in po njej je bil posnet tudi film, pa film »7 do uspeha« iz leta 2016 in zadnja knjiga iz leta 2019 »Biti mojstrski!«, ki je zelo brana tudi na Kitajskem. Nočnega gosta, s katerim bo klepetala Lucija Grm, prijatelji kličejo Muri - uradno pa se podpisuje kot Sandi Murovec.

Iz četrtkovega nočnega programa bomo izvedeli, kakšni so vzroki in posledice selitve smučarskega tekmovanja Zlata lisica iz Maribora v Kranjsko Goro.