Od genov do zvezd

Nenavadno je, da se glava včasih umiri prav takrat, ko se telo utrudi. Po daljšem teku težave niso nič bolj rešene, kot so bile prej, skrbi niso izginile, svet se ni spremenil. In vendar se lahko nekaj v človeku premakne: misli izgubijo ostrino, notranji nemir se poleže, napor pa postane manj vsiljiv. Eden od vzrokov za ta preobrat se skriva v sistemu, ki ga je telo razvilo veliko prej, preden smo začeli teči zaradi zdravja, kondicije ali miru. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti. Če lahko za vsak podatek vprašamo telefon, čemu bi si sploh še zapomnili letnice, formule ali definicije? Če nam zna dober model umetne inteligence razumljivo razložiti skoraj karkoli, zakaj bi se še trudili z učenjem in izgradnjo lastnega razumevanja? Odgovor na to dilemo je preprostejši, kot se morda zdi. Umetna inteligenca nikakor ni odpravila potrebe po znanju. Odpravila je predvsem možnost, da bi golo ponavljanje naučenih formulacij še naprej zamenjevali za razumevanje. Površno znanje se je prej dalo skrivati za strokovnim besednjakom in lepimi stavki, danes pa zna takšne stavke sestaviti vsak telefon. Kar ostane, je tisto, česar ta naprava ne more narediti namesto nas. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Slovenija se upravičeno ponaša z visoko kakovostjo življenja, močno socialno varnostjo in dohodkovno enakostjo, s čimer še vedno ostaja v samem svetovnem vrhu. Toda najnovejše UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 za to udobno fasado razkriva skrite ranljivosti in prenizke investicije v prihodnost. Prebivalstvo se stara, produktivnost stagnira, izrazit pa je tudi upad bralne pismenosti in kreativnega razmišljanja med mladimi, kar ogroža naš prehod v inovacijsko družbo. V poročilu zato podrobno analizirajo, katere strukturne reforme potrebujemo, da se prebijemo med "države ustvarjalke" in svojo blaginjo ohranimo tudi za prihodnje generacije. Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Epizoda je posvečena izjemnemu življenju in ustvarjalni poti sira Davida Attenborougha, enega najprepoznavnejših pripovedovalcev zgodb o naravi. Ob njegovi stoletnici se ozremo na pot od mladega BBC-jevega producenta, ki je s serijo Zoo Quest pomagal preoblikovati televizijski dokumentarec, do svetovne avtoritete na področju varovanja narave. V pogovoru raziskujemo, kako je Attenborough z inovativno rabo filmske tehnologije generacijam približal življenje živali, rastlin in ekosistemov, hkrati pa se je njegov glas skozi desetletja vse bolj spreminjal iz glasu občudovanja v glas opozarjanja. Posebej se dotaknemo njegovega podnebnega angažmaja ter tako imenovanega Attenboroughovega učinka, ki je med drugim spodbudil večjo občutljivost javnosti za problem plastike. Epizoda predstavi tudi njegovo znanstveno in kulturno zapuščino: številne vrste, poimenovane po njem, akademska priznanja ter predvsem redko zaupanje, ki ga uživa med ljudmi po vsem svetu. David Attenborough je eden ključnih glasov našega časa, ki nas uči gledati živi svet z občudovanjem in odgovornostjo. Izvorni članek: David Attenborough: pripovedovalec, ki nas je naučil gledati Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

V epizodi raziskujemo biološke in psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na oblikovanje političnih ideologij, ter pojasnjujemo, zakaj je družbeno nestrinjanje pravzaprav znak zdrave civilizacije. Če na družbo pogledamo kot na živ organizem, lahko levi um razumemo kot živčni sistem, občutljiv na zaznavanje krivic, medtem ko desni um pogosto poudarja stabilnost in kontinuiteto, ki sistem varujeta pred kaosom. Politična sredina pa lahko deluje kot krvožilje, ki omogoča pragmatične kompromise. Ta prispodoba seveda ni popolna, vendar pomaga osvetliti, kako različne perspektive opozarjajo na različna tveganja. Prava nevarnost zato ne tiči v samem konfliktu, temveč nastopi šele takrat, ko ena izmed ideologij doseže absolutno prevlado. Prisluhnite in odkrijte, zakaj sta dinamična napetost in odprt dialog ključna za ohranitev delujoče družbe. Izvorni članek: Anatomija političnega uma - zakaj družba potrebuje nestrinjanje Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

V tej epizodi razmišljamo, kako generativna umetna inteligenca spreminja naš pojem znanja. Deluje kot nekakšna matematična različica Platonovega sveta idej, saj iz ogromnih količin podatkov izlušči »geometrijo pomenov« in ponuja zelo prepričljive odgovore. A ti odgovori niso resnice, temveč vzorci. Umetna inteligenca ne nosi odgovornosti kot človeški strokovnjaki, temveč deluje kot statistični konsenz preteklosti. Zato lahko hitro postane zapeljiva enciklopedija, ki nas uspava v intelektualno pasivnost. Kako se temu izogniti? Govorimo o tem, zakaj moramo ostati aktivni soustvarjalci znanja in kako ločiti med priročnimi odgovori stroja ter resničnim razumevanjem sveta. Izvorni članek: Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Epizoda prikazuje kompleksno dvojnost Isaaca Newtona, saj ga ne opiše le kot racionalnega znanstvenika, ampak tudi kot »zadnjega med čarovniki«. Medtem ko ga zgodovina slavi zaradi njegovih matematičnih zakonov gibanja in odkritja univerzalne gravitacije, podkast razkriva, da so bili njegovi znanstveni preboji globoko zakoreninjeni v alkimiji, teologiji in misticizmu. Newton je vesolje dojemal kot božanski kriptogram. Z eksperimenti s strupenimi kemikalijami in razlagami svetopisemskih prerokb je iskal sledi Boga v naravi. Ironično pa so matematični okviri, ki jih je ustvaril za dokazovanje božanske prisotnosti, kasnejšim učenjakom omogočili opis samovzdržnega vesolja, ki deluje brez stvarnika. Newtonovo obsesivno iskanje skritih duhovnih resnic je tako nehote utrlo pot sekularni dobi sodobne znanosti. Izvorni članek: Isaac Newton – zadnji mag, ki je nehote razčaral svet Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Epizoda osvetljuje prelomno vlogo Galilea Galileija pri oblikovanju sodobne znanosti skozi preplet tehnoloških inovacij in matematičnega razmišljanja. Pogovor pojasnjuje, kako je Galilej z izpopolnitvijo daljnogleda in opazovanjem Lune nepopravljivo zamajal aristotelsko predstavo o popolnosti nebesnih teles. Ključni poudarek je na njegovi matematizaciji narave, kjer geometrijski zakoni postanejo resnično ogrodje materialnega sveta. Epizoda podrobno opiše tudi njegov epistemološki spor s Cerkvijo, ki je v matematiku videla grožnjo teološki avtoriteti nad resnico. Skozi analizo poskusov v hišnem priporu zaključimo, kako je Galilej z metodo izločanja subjektivnih zaznav postavil temelje za objektivno fiziko. Izvorni članek: Galileo Galilei – matematika kot nevidno okostje realnosti Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Epizoda analizira paradoks iranskega režima, ki svojo avtoritarnost in represijo legitimira s pomočjo kompleksne zahodne filozofije (Heidegger, Habermas, Kant). Osrednja teza, povzeta po Žižku, je, da Iranu ne manjka toliko zahodni liberalizem kot predvsem radikalna osebna svoboda in avtonomija posameznika, ki zavrača slepo pokorščino sistemu. Izvorni članek: Filozofi in fanatiki: intelektualno zakulisje iranskega režima Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Pogovor Nikolaja Kopernika ne predstavlja kot radikalnega revolucionarja, temveč kot konservativnega učenjaka, ki je s heliocentrizmom poskušal antični astronomiji povrniti izgubljeno estetsko harmonijo. Njegovo delo je gnala želja po odpravi matematične »grdote« takratnega sistema, k čemur so ga spodbudile humanistične kritike astrologije in nova dognanja o geometrijski nujnosti gibanja planetov. Čeprav je Kopernik s premikom Zemlje iz središča vesolja nehote porušil dotedanjo metafizično podobo sveta, se prava veličina njegove zapuščine skriva v pogumu uma, ki je z matematiko presegel omejenost čutnega zaznavanja. Njegova vizija se je dokončno izpolnila šele s Keplerjevim odkritjem eliptičnih tirnic, ki so dokončno nadomestile tisočletni ideal popolnih krogov. Izvorni članek: Nikolaj Kopernik - napačen razlog za pravo revolucijo Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Epizoda raziskuje tragično in fascinantno preobrazbo Irana iz dekadentne, odtujene monarhije šaha Pahlavija v strogo islamsko teokracijo. Pripoveduje, kako je ajatola Homeini mojstrsko izkoristil obveščevalno slepoto Zahoda ter ugrabil pristna prizadevanja široke koalicije za svobodo, jih preoblikoval v radikalni kult mučeništva in zgradil režim, ki je neusmiljeno "požrl lastne otroke". Ta zgodovinski preobrat služi kot ključ za razumevanje današnjega iranskega paradoksa: izjemno izobražena in napredna civilna družba je postala ujetnik med propadajočo klerikalno diktaturo in zunanjimi geopolitičnimi spopadi, saj si namesto izvoza revolucije in neskončnih vojn želi predvsem pravico do svobodnega in normalnega življenja. Izvorni članek: Iran v breznu diktature in revolucije Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Potovanje skozi evolucijo in psiho v iskanju razlike med človekom in strojem. Podkast temelji na sestavku, ki vzpostavlja most med naravoslovnim in humanističnim razumevanjem človeka, pri čemer psihoanalitične koncepte pojasnjuje z evolucijskimi in nevroznanstvenimi modeli. Izvorni članek: Naravna in umetna subjektivnost Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Kako srce, pljuča in mišice iz hrane in kisika ustvarjajo gibanje. Izvorni članek: Kaj se dogaja v telesu med tekom? Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Kvantna fizika nas po sto letih uspehov znova postavlja pred vprašanje, kaj sploh pomeni razumeti svet. Filozofski razmislek o temeljih kvantne teorije, ki je bil dolgo odrinjen na rob, postaja nujen in legitimen del sodobne fizike. Izvorni članek: Paradoksi realnosti: kaj nam kvantna mehanika zares pove o svetu Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost. Izvorni članek: Žiga Zois (1747–1819) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Matematik in topniški častnik, ki je kljub revnemu kmečkemu poreklu dosegel baronski naziv. Izjemna osebnost protislovij, ki je sredi bojnega ognja ustvarjala matematične dragocenosti. (Izvorni članek: Jurij Vega 1754-1802) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Zgodba slovenskih kemikov, ki so v nacističnem taborišču preživeli s pomočjo znanja, nato pa bili doma krivično obsojeni kot izdajalci, razkriva tragičen preplet znanosti, politike in boja za dostojanstvo v času dveh totalitarizmov. (Izvorni članek: Znanost v senci smrti 1942-1948) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane. Gabriel Gruber (1740–1805) je bil vsestranski jezuit, znanstvenik in inženir, ki je pustil pomemben pečat v Ljubljani. Deloval je kot predavatelj in je poskušal urediti poplavno varnost mesta z gradnjo prekopa, kar pa se je izkazalo za finančno zahteven projekt. Po odhodu iz Ljubljane je v Rusiji postal ključna osebnost pri modernizaciji izobraževalnega sistema in general jezuitskega reda.

Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani, pionirsko delo na področju mehanske televizije ter pomemben prispevek k zgodnji filmski produkciji v Afriki.

Herman Potočnik Noordung, slovenski inženir ter pionir vesoljske tehnike, je v začetku 20. stoletja s svojimi revolucionarnimi idejami postavil temelje sodobne astronavtike. Njegovo "bivalno kolo" za umetno gravitacijo je navdihnilo generacije znanstvenikov in umetnikov. Poleg tehničnih dosežkov se je odlikoval tudi z razumevanjem človeške dimenzije vesoljskih potovanj, kar je podrobno opisal v svojem delu Problem vožnje po vesolju.

William Sealy Gosset iz Guinnesa je razvil Studentov t-test, ključen za standardizacijo piva in znanstveno analizo majhnih vzorcev.

Pomembno je, da se zavedamo, v kakšnem tipu pogovora sodelujemo.

Zdi se, kot da je umetna inteligenca preskočila nekaj stopenj razvoja, skozi katere je šla biološka evolucija naravne inteligence.

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze.

Obisk enega največjih in najbolj zapletenih znanstvenih instrumentov.

Posnetek pogovora Pie Prezelj s Slavkom Jeričem in Sašem Dolencem 28. 02. 2024 v knjigarni Konzorcij. Več informacij o pogovoru najdete na spletni strani Mladinske knjige.

Posnetek kratkega predavanja na 8. Simpoziju slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga je decembra 2023 organiziralo Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS).

Pogovor na pomurski televiziji Idea TV 26. 11. 2023, ki ga je vodil novinar Marjan Dora (YouTube).

Posnetek pogovora z naslovom "(Ne)zaupanje v znanost" v oddaji ARS humana, 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu 4.9.2023, je vodil Gregor Podlogar, sodelovala pa sva Tomaž Grušovnik in Sašo Dolenc.

Ponovna objava pogovora z naslovom "Zakaj imamo radi zgodbe, nepovezani podatki pa nas odbijajo?" v oddaji Jezikovni pogovori 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo je 12. 9. 2023 vodil Aleksander Čobec.

Posnetek pogovora za podkast Digitalna Slovenija, ki nastaja pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo. Z Zarjo Muršič in Alešem Lednikom smo se pogovarjali o revoluciji o na področju umetne inteligence.

Odlomki iz okrogle mize z naslovom Kako deluje znanost?, ki je potekala 9. 6. 2023 v okviru Tedna Kemijskega inštituta. Več informacij: https://www.ki.si/novica/okrogla-miza-kako-deluje-znanost/ Posnetek celotnega pogovora: https://www.youtube.com/watch?v=AEt9FNe8RIg ali https://fb.watch/l5730V7Mrl/

Skrajšan in prirejen posnetek predavanja za učitelje fizike, v katerem predstavim napredek na področju umetne inteligence, ki je javnost zadnje mesece še posebej navdušila v obliki zmogljivih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT. Spoznamo tehnologijo, ki poganja tovrstne sisteme umetne inteligence, in težave, ki so jih morali znanstveniki razrešiti pri njihovem razvoju. Predstavimo tudi nekatere možnosti uporabe teh tehnologij v šoli. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Leta 1952 je matematik Alan Turing policiji prijavil vlom v svojo hišo v Manchestru. Tatovi mu sicer niso odnesli kaj dosti, zato se je sprva zdelo, da gre pri uradnem popisu tatvine zgolj za formalnost. Bilo je namreč le malo možnosti, da bi vlomilce odkrili in Turingu vrnili ukradene predmete ter denar. Vendar se je kmalu izkazalo, da bi bilo za matematika veliko bolje, če policije ne bi poklical. V očeh policistov se je namreč po krajšem pogovoru o možnem ozadju vloma hitro prelevil iz žrtve v zločinca. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Resničnost idej ni nujno najpomembnejši kriterij, po katerem jih ljudje vrednotijo. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Kako delujejo nove jezikovne tehnologije, za katere se zdi, da dejansko razumejo zapisane besede? -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Z zapisovanjem ključnih idej ne le povzemamo, kar smo slišali ali prebrali, temveč razvijamo tudi lastno razumevanje vsebine. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Antoine-Laurent de Lavoisier je vsak dan pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Pogosto sta eksperimentirala skupaj z ženo Marie-Anne Pierrette Paulze, ki je bila prav tako zelo nadarjena znanstvenica. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Čeprav so danes skoraj vsi znanstveni članki objavljeni v angleščini, se je skozi zgodovino zvrstilo kar veliko različnih jezikov, ki so jih za svojo komunikacijo uporabljali znanstveniki. V 18. stoletju je bila denimo francoščina osrednji jezik evropskih razsvetljenskih učenjakov, še prej se je vsaj na univerzah komuniciralo predvsem v latinščini. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Kako je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo številna življenja. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah? -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Botaničarka, naravovarstvenica in ena prvih Slovenk z doktoratom iz naravoslovja. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Otrok nepismenih staršev, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Cenzura danes pogosto ne poteka več prek omejevanja dostopa do informacij, ampak nasprotno, prek bruhanja množice slabih, neresničnih in navideznih podatkov. Če so mediji polni nezanesljivih in lažnih informacij, se ustvarjata medijski hrup in zmeda, kar ima na koncu enak učinek, kot ga je imela klasična cenzura. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Marsikdo je pripravljen plačati višjo ceno za živila in zdravila samo zato, ker na ovitku piše, da so naravna. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javno pove, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj zaskrbeti. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Marie Curie ni bila prva znanstvenica. Z znanostjo se je v preteklih stoletjih ukvarjalo še veliko drugih briljantnih, predanih in odločnih žensk. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Med pogoje za normalno delovanje sodobne demokratične države brez dvoma sodi tudi znanstvena pismenost njenih državljank in državljanov.  -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku potrebovali znanstvenike, da bi jim pomagali pri kopanju in predelavi rude, ampak ker sta bila zdravnika, ki sta prišla v drugi polovici 18. stoletja službovat v idrijski rudnik, hkrati tudi pomembna naravoslovca in ugledni imeni takratne evropske znanosti. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Jared Diamond, ki je v knjigah Puške, bacili in jeklo ter Propad civilizacij obravnaval zanimive nove načine razumevanja vzrokov za vzpone in kolapse civilizacij, se je v knjigi Pretres lotil še analize soočanja držav z resnimi krizami. Spoznal je, da so dejavniki, ki uspešnim državam omogočajo izhod iz kolektivnih kriz, zelo podobni dejavnikom, ki so značilni za uspešne pristope k reševanju individualnih problemov pri ljudeh. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --