Poslovne krivulje

Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.Kaj pomeni odboj na borzah, zakaj ima Ljubljanska borza dobre rezultate ter kako v trenutnih razmerah vztrajajo delnice nafte in kriptovalute, preverjamo s finančnim novinarjem Tomažem Okornom z MMC-ja.

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.Ključna prednost takšne oblike varčevanja je čas: zgodnji začetek in redni manjši vložki lahko zaradi dolgoročnega nalaganja ustvarijo občutno višji znesek kot poznejši večji pologi. Zato bi morali o njem razmišljati že na prvi delovni dan. Sogovornica: Andreja Krhlikar Roš, direktorica marketinga in trženja zavarovanj na Prvi zavarovalnici.

Zlato je imelo skozi zgodovino vlogo hranilca vrednosti, a v sodobnem finančnem okolju ni nujno več varna izbira, kot jo pogosto razumemo. Cena je vse tesneje povezana z dogajanjem na trgih in geopolitičnimi napetostmi, zato lahko v določenih obdobjih deluje tudi kot tvegana naložba. Kljub temu ostaja pomemben del portfelja kot zaščita pred skrajnimi scenariji, vendar praviloma v omejenem deležu.Sogovornika: Blaž Hribar, Pokojninska družba A Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How

ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.Sogovornica: Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How

Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka. Sogovornica: Ana Vujasinovič, Triglav Investments

Delnice so za nekatere še vedno sinonim za preveliko tveganje, za druge pa eden redkih načinov, kako dolgoročno priti do višjih donosov. Komu so sploh namenjene, zakaj pri njih ni dobro reagirati na vsako novico in kako hitro lahko nepremišljena poteza na borzi postane draga napaka. Preverjamo tudi kaj se dogaja z delnico Vzajemne, ki je v začetku meseca začela kotirati na ljubljanski borzi. Sogovornik: Luka Gubo, direktor borzno-posredniške družbe Jonatan Mars

Slovenci imamo na računih in depozitih približno 30 milijard evrov, obresti pa pogosto ne dohajajo niti inflacije. V novi sezoni Tečajnice iščemo pametne in smiselne načine varčevanja in investiranja. V prvi epizodi se posvečamo novi, tretji izdaji ljudskih obveznic. Komu se izplačajo, kako delujejo in zakaj niso nujno najboljša rešitev za vsakogar?Sogovornika: Primož Cencelj, vodja upravljanja na Modri zavarovalnici Blaž Bračič, družba NLB skladi

Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dejan Doberšek ima dolgoletne izkušnje z vodenjem v zdravstveni negi, je tudi predsednik Sekcije medicinskih sester v managementu. Kot pravi se je za delo zdravstvenika odločil, da bi pomagal drugim, za vodenje pa zato, ker je želel nekaj spremeniti. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Gregor Makuc je glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Vodi skoraj 4.000 zaposlenih. Zelo neposredno govori o izzivih farmacevtske industrije, velikih naložbah v Sloveniji ter o tem, kako v podjetju pridobivajo in razvijajo ključne kadre. Zanimiv pogled ima na hibridno delo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter vprašanja, kako voditi ljudi v času hitrega tehnološkega razvoja. Razkril je tudi, kako na inovativen način pridobivajo nove sodelavce. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.Pogovor s podnapisi najdete tukaj!

Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dr. Ada Guštin Habuš je pred časom akademsko okolje zamenjala za podjetniškega. Je soustanoviteljica in direktorica Kolibri Labs. To je podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem in razvojem programske opreme na področju umetne inteligence. Organizacijam torej pomaga pri vpeljavi umetne inteligence v njihove poslovne procese. Kdo pa pri vodenju pomaga Adi, kaj jo motivira in kako sledi trendom?Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Če boste poslušali celoten pogovor s Tomažem Bergočem, boste več izvedeli tudi o projektu Stiske iz omarice, ki razkriva zgodbe o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji. Prihodnji teden, 20. maja, bo UNICEF v soorganizaciji Narodnega doma Maribor, na mariborskem Glavnem trgu postavil 90 šolskih omaric z resničnimi stiskami otrok in mladih. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki poziva k normalizaciji pogovorov o duševnem zdravju, saj je to prvi korak do rešitve. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Andreja Hauptmana poznamo kot tistega, ki vodi Tadeja Pogačarja k odmevnim zmagam. Kakšne naloge ima kot športni direktor ekipe UAE Emirates? Kako zahtevno je vodenje moštva ob nepredvidenih dogodkih, kdo je "glavni" in kaj je najbolj stresni del njegove službe?Strokovni sodelavec: prof. dr. Miha Škerlevaj, ekonomska fakulteta v Ljubljani

Aleš Ugovšek je doktor lesarskih znanosti, oče štirih otrok in od začetka letošnjega leta direktor skupine M Sora. Vodi več kot 280 sodelavcev, v podjetje skuša vnesti spremembe in ohraniti močno povezanost med zaposlenimi. Kot pravi, si številni direktorji ne predstavljajo, da bi bili v službi "le" osem ali devet ur. Sam skuša delati drugače, saj je zanj čas z družino izjemno dragocen. Kako je voditi podjetje, ki ima posebno lastniško strukturo, kakšen je njegov urnik in zakaj se mu zdijo kratki sestanki pomembni? Strokovni sodelavec: prof. dr. Miha Škerlevaj, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Mojca Mihelič je ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Sama pravi, da je "šolnica" in da je delati v šoli čudovito. Vodi 170 zaposlenih, na njihovi šoli je več kot 1.000 učencev. "Že kot učiteljica sem imela veliko odgovornosti. Dveh zelo hudih odgovornosti pa nisem imela, sedaj ju pa imam: zaposlovanje in finance." Tudi o tem, da ravnateljice in učiteljice niso neprestano na počitnicah, o kadrovskih izzivih in vodenju šol.Strokovni sodelavec: prof. dr. Miha Škerlevaj, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Gost prve epizode šeste sezone Vodenja s posluhom je Gorazd Lampič, fizik, ki ima skoraj 20 let izkušenj z vodenjem. »Precej pomembno je, da si podjetnik želi zaposlovati sodelavce, ki so pametnejši od njega,« pravi Lampič, ki je tudi soustanovitelj podjetja Elaphe. Podjetje deluje na področju e-mobilnosti, zaposluje več kot 100 ljudi. Razvijajo pogonske elektromotorje, ki so nameščeni neposredno v kolesa vozil, sodelujejo pa z večino največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Ameriški tehnološki velikani so po pričakovanjih v zadnjem četrtletju ustvarili višje dobičke od pričakovanih, a je borzni indeks NASDAQ v zadnjem tednu vseeno izgubil poldrugi odstotek. Dejstvo je, da tudi finančni trgi zdaj pričakujejo zlasti razplet ameriških predsedniških volitev. Ničelna stopnja inflacije v Sloveniji in nepričakovana rast največjega gospodarstva v Evropi sta bili tako po krivici kar nekoliko spregledani. Gost v finančnem komentarju je Tomaž Okorn, z multimedijskega centra RTV Slovenija .

Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili." Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec Miha Škerlavaj, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov? Sogovornik: Tomaž Okorn, MMC   Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.

Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.

Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Tomaž Okorn, MMC RTV Slovenija

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja? Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Irena Moro, direktorica družbe Moro

Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženjaVsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani. Sogovornika: dr. Miha Dominko z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Goran Djuratović iz družbe za upravljanje Generali Investments.

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Samo Ravnikar, skrbnik zavarovanj, Avalon Tim

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Roman Budna, finančni strokovnjak

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.   Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.Sogovornik: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani

Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju. Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije? Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.