Prvi na obisku

Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku je na Ekološki kmetiji Avšič raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti.

Slovenski gozdovi se spreminjajo – pod vplivom podnebnih sprememb, novih bolezni in vse večjih pritiskov okolja. Kako jih bomo ohranili za prihodnje rodove? Prvi se je tokrat odpravil na obisk v Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov – nov sodoben raziskovalni prostor, kjer nastajajo odgovori na ključna vprašanja prihodnosti naših gozdov. Kaj pomeni pravo seme za gozd prihodnosti? Kako vzgojiti odpornejša drevesa? In kako pravočasno prepoznati nevarnosti, ki ogrožajo naše gozdove? Z nami bodo strokovnjaki, ki soustvarjajo prihodnost slovenskih gozdov.

Danes, 8. aprila, praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.

Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev kartografskih podlag v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.

Pametni telefon v našem žepu. Zdravilo v domači omarici. Baterija v električnem avtomobilu. Vsi ti izdelki imajo nekaj skupnega: nastajajo v čistih prostorih – okoljih, kjer je nadzor nad delci v zraku, temperaturo, vlago in tlakom izjemno strog. Čisti prostori so srce sodobne industrije. Tam nastajajo izdelki, pri katerih lahko že nevidna nečistoča pomeni napako ali tveganje. Kako delujejo ti prostori, kdo jih načrtuje in zakaj postajajo vse pomembnejši? V oddaji Prvi na obisku odpiramo vrata v svet, kjer natančnost ni izbira, ampak nuja.

V Škofji Loki so pripravljeni, da se po dobrem desetletju na mestne ulice vrne znameniti pasijon. V letošnjih uprizoritvah – prvih po uvrstitvi Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine – sodeluje več kot tisoč prostovoljcev. Prvi na obisku bo tako sredi srede oddajal z Loškega gradu. Zanimivi sogovorniki bodo osvetlili izvor 300 let starega besedila ter pomen njegovega uprizarjanja v sedanjosti, kulturno dediščino, priprave in obsežnost projekta ter priložnosti za razvoj Škofjeloškega pasijona ob Unescovi podpori.

Na Goriškem Krasu se zgodovina in življenje že stoletja prepletata na poseben način. Pokrajina, ki jo je pred dobrim stoletjem zaznamovala Soška fronta, danes obiskovalce privablja z razgledi, vinogradi in starimi kraškimi običaji. Oddaja Prvi na obisku se tokrat seli v vas Sela na Krasu, ki leži tik ob slovensko-italijanski meji. Na terenu bomo spregovorili o sporočilu miru, ki ga nosi Pomnik miru na Cerju, o tradiciji kraških osmic in o značaju vina teran, ki je simbol te pokrajine. Z nami bodo direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, kraljica terana Ana Sodnik in Luka Rudan, ki v vasi upravlja sodobno postajališče za avtodome.

Leto 2026 je tudi paraolimpijsko leto. 14. zimske paraolimpijske igre bodo potekale v Cortini d’Ampezzo v Italiji, kjer bosta Slovenijo predstavljala dva predstavnika. Prvi pa se je tokrat odpravil na obisk v novi Parašportni center v Črnučah. Pri sogovornikih iz Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja je preveril, kakšni so novi prostori ter kako center podpira športnike na poti do paraolimpijskih iger.

Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan.

V tem tednu zimske počitnice preživljajo šolarji z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije. Vsi zaradi takšnega ali drugačnega razloga teh počitniških dni ne bodo preživeli na smučišču ali v toplicah, zato mnogi starši poiščejo različne oblike varstva, delavnic ali drugih dejavnosti. Ekipa Prvega se je odpravila v Gorenjski muzej, kjer pripravljajo ustvarjalne delavnice za najmlajše.

V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smo ob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.

Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.

Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.

V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.

Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin.

Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?

Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.

Prvi na obisku tokrat odkriva zgodbo o povezovanju, toplini in srčnosti kraja, v katerem ljudje vsako leto stopijo skupaj in s skupnimi močmi ustvarijo pravo praznično vzdušje. Projekt Božični Vojnik združuje domačine, društva, ustvarjalce in prostovoljce, posebno mesto v njem pa imajo jaslice, ki krasijo številna dvorišča v kraju in sestavljajo razstavo v Domu sv. Jerneja.

Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.

Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.

Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.

Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?

V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.

V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom. V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti. O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.

SI-CERT - Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, organizacija s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, zaznamuje 30 let delovanja. V tem času je na tem področju nastal neverjeten razvoj, pa tudi spremembe. Digitalizacija je v zadnjih desetletjih prežela življenja številnih. Posledica tega so tudi kibernetski incidenti, ki spreminjajo ali uničujejo življenja marsikaterega uporabnika digitalnega sveta. O tem pripoveduje razstava Hekerji – kibernetska nevarnost, ki prikazuje zakulisje hekerske kulture od prvih spletnih incidentov do sodobnih kibernetskih groženj. Ogledal si jo je tudi Prvi, ki se je v Računalniški muzej odpravil na obisk.

Prvi na obisku vas tokrat popelje v srce Mestnega gozda Celje, kjer visoko med krošnjami stoji prava arhitekturna posebnost – največja slovenska drevesna hiša, ki kot lesena opazovalnica med drevesnimi krošnjami uresničuje otroške sanje. Odprta je za obiske posameznikov in skupin, vanjo pa največkrat zaidejo družine, šolske skupine ali turisti, ki si zaželijo unikatne izkušnje v naravi. Doživetje dopolnjujejo tudi dogodki, ki se pogosto odvijajo v hišici in njeni okolici – delavnice, koncerti, pesniški večeri ... Danes je v Drevesni hiši Celje tudi radijski studio, v njem pa Andreja Čokl in Vladimir Jovanović s sogovorniki.

V teh dneh majhna vas Šmihel na avstrijskem Koroškem zaživi kot prava lutkovna prestolnica. Mednarodni festival Cikl Cakl že četrt stoletja prinaša barvite zgodbe, smeh otrok in ustvarjalno energijo, ki napolni farno dvorano in ki napolni ulice kraja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako lutke in lutkarji ohranjajo slovensko identiteto v Šmihelu, kako mladi umetniki stopajo po poteh svojih predhodnikov ter zakaj so predstave pogosto tudi ogledalo družbe, prostor za učenje, smeh in razmislek. Pridružite se nam na festivalskem odru, kjer se prepletata zgodovina in ustvarjalnost, in spoznajte ljudi, ki že desetletja skrbijo, da lutke v Šmihelu govorijo slovensko.

Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.Program Avdiofestivala in brezplačne vstopnice na https://www.avdiofestival.si/.

Adria Mobil je ena najprepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk. Leto 2025 je za Adrio Mobil jubilejno v številnih pogledih: mineva 60 let od izdelave prve počitniške prikolice, 20 let od izgradnje nove tovarne, razvoja ikonične prikolice Action in prvega integriranega avtodoma Vision. V podjetju so letos dosegli še dva pomembna mejnika: 55-tisoči van in 100-tisoči avtodom pod blagovno znamko Adria. Kako nastajajo vozila za brezmejna potovanja? Kako se Adria Mobil kosa s konkurenco, kateri so njeni najpomembnejši trgi, kako zahtevni so danes kupci avtodomov, prikolic in vanov, kakšni so sodobni trendi oblikovanja vozil za prosti čas in kako podjetje gleda v prihodnost? Vse to izveste v oddaji Prvi na obisku, v kateri boste spoznali utrip podjetja Adria Mobil, v katerem se inovacije, kakovost in strast do potovanj že desetletja prepletajo s tradicijo in sodobno tehnologijo.

Biosferno območje Mura zajema slabih 29.000 hektarjev ozemlja v 16 obmurskih občinah in je bilo kot četrto biosferno območje v Sloveniji razglašeno leta 2018. Je tudi prvo biosferno območje na svetu, ki se razteza čez kar pet držav. To je življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, posebej izstopajo največji sklenjeni nižinski poplavni gozdovi v Sloveniji, raziskovalci pa so ob Muri opazili tudi veliko različnih vrst ptic, dvoživk, hroščev, kačjih pastirjev in plazilcev. O podrobnostih pa Andreja Čokl s sogovorniki v Veliki Polani.

Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.

Letos mineva točno 80 let, od kar si je švedska pisateljica Astrid Lindgren izmislila deklico z imenom Pika Nogavička, najmočnejšo deklico na svetu. Postala je junakinja številnih generacij otrok po vsem svetu. Predvsem pa v Velenju, kjer še v tem tednu pripravljajo Pikin festival, največji slovenski festival za otroke in družine. Kako je v tem tednu, ko v Velenju županuje Pika, ki je osrednji Titov trg že preimenovala v Pikin trg, bo preverila naša terenska ekipa. Festival letos poteka pod sloganom Pika premika, ob dopoldnevih tam gostijo učence iz šol iz najrazličnejših delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam.

Uršlja gora ali Plešivec? Gora dveh imen je s 1699 metri nadmorske višine mogočen vrh med Črno na Koroškem in Slovenj Gradcem. Je prava zakladnica ljudskih pripovedk, povezanih s Povodnim možem ali pa o potovanju svete Uršule, ki naj bi si goro izbrala za svoje domovanje, potem ko je spoznala, da tod žive dobri ljudje. Pred 400 leti so po njej imenovali najvišje ležečo cerkev v Sloveniji in tem delu Evrope. Poleti je tam zaživelo najvišje ležeče izposojevališče knjig v Sloveniji. Minilo je tudi 60 let, od kar na vrhu deluje oddajnik, eden največjih in najbolj oddaljenih RTV-oddajnikov, ki skrbi za nemotene prenose radijskih in televizijskih programov. Pomemben mejnik za planince pa predstavlja tudi prenovljen stari del tamkajšnjega planinskega doma. Z vrha se nam bosta oglasila Metka Pirc in tonski mojster David Lap.

Prva tekmovanja v dviganju uteži so poznali že v antični Grčiji, na Kitajskem in v starodavnem Egiptu, pravi razvoj tega športa pa se je začel v 19. stoletju. Za šport, v katerem so dolgo vladali le moški, so se le počasi začele zanimati tudi ženske, prvo žensko tekmovanje je bilo tako organizirano šele leta 1987. A tudi po skoraj štirih desetletjih še vedno ostaja prepričanje, da je to šport le za moške in da so tiste redke dvigovalke uteži možače, podobne sumo borcem. Vsaj nekaj tovrstnih predsodkov smo skušali ovreči v dvigovalnici uteži 'Weightlifting Dolgi most' v Ljubljani. Foto: osebni arhiv Urške Jankovič

V teh dneh na Brdu pri Kranju poteka Poletni orkestrski kamp. Namenjen je mladim orkestrskim glasbenikom, starim od 12 do 22 let. Letošnja izvedba prinaša pomembno novost, saj so se kampa prvič lahko udeležili tudi mladi zborovski pevci. Dogodek traja 10 dni in je odlična priložnost, da se mladi glasbeniki in pevci prek skupinskega ustvarjanja in druženja spoznajo z delom in izzivi, ki jih prinaša igranje v simfoničnem orkestru oziroma izvedbi vokalno-instrumentalnega dela. Udeleženci bodo kamp sklenili z izvedbo muzikala Otroci miru, ki ga bodo v okviru Festivala Ljubljana izvedli v soboto, 23. avgusta, v ljubljanskih Križankah. Kako potekajo delo v kampu in priprave na koncert, je preverila ekipa Prvega.

Vsaj trije razlogi so, zaradi katerih si želimo uživati hrano, ki jo pridelujejo majhni kmetje v naši bližini; svežina, sonaravnost pridelovanja in okoljski odtis. A kako povezati množico razpršenih majhnih pridelovalcev z množico razpršenih kupcev? V Sloveniji so se tega mnogi lotili kot prostovoljci, nekateri prostovoljni projekti pa so se profesionalizirali. Nastale so nelokalizirane mreže, ki povezujejo pridelovalce in kupce. Organizatorja dveh izmed njih smo povabili na obisk na Prvi program. Oskrbovalnica je platforma skupnostnega naročanja, ki jo vodi Marjan Kogelnik, platformo Nakupujmo skupaj pa vodi Uroš Bric.

Na letovanju otrok v vili Šumica v Kranjski Gori, ki ga organizira Zveza Anita Ogulin in ZPM, smo preverili, kakšen program imajo na taboru, kako njihove aktivnosti usmerja vreme, koliko novih angleških besed so se že naučili, kako mrzlo je jezero Jasna in s kakšnimi športnimi igrami si mladi krajšajo čas. Izpeljali smo tudi novinarske delavnice, tako da so otroci posneli nekaj anket in pred mikrofon povabili najboljšega slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je vključen v humanitarni program Botrstvo.

Državni arhiv praznuje 80. obletnico ustanovitve. Nedavno se je preselil v novo arhivsko zgradbo, okolje, ki omogoča normalno delovanje, med drugim tudi konserviranje in restavriranje gradiva. In ravno prihodnje leto bo minilo 70 let od začetka delovanja na tem področju, ki je pogosto spregledano, predvsem skrb za arhivsko gradivo. Težišče te je namreč na materialnem varstvu in gradiva ne obravnava z gledišča vsebine. Kako teče delo v Arhivu, je preveril tudi Prvi, ki se je v državno ustanovo odpravil na obisk.

Zdravilišče RKS Debeli rtič je center zdravja za otroke, mladostnike, družine in starejše. Neokrnjena narava, morje in 2.300 ur sončnih žarkov na leto omogočajo izvajanje zdravstvenih in drugih programov. Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodne in blažilne mediteranske klime in strokovne nege. Prvi je danes obiskal zdravilišče RKS Debeli rtič, v katerem vsako leto več kot 17.000 otrok sklepa nova prijateljstva v objemu morja in topline sonca, doživlja prve samostojne dogodivščine ter odkriva veselje do gibanja in zdravja. Poslušajte z nami, kakšno je ozračje na Debelem rtiču, in preverite, kako je tam to poletje.

Slovenija je priljubljena gorsko kolesarska destinacija. V koroškem gorskem smučarskem centru na Kopah te dni gostijo gorske kolesarje z vsega sveta. Pričakujejo jih tudi iz najbolj oddaljenih držav, kot so ZDA in Nova Zelandija, pa tudi iz večjega dela Evropa. Na Kopah letos gostijo mednarodni MTB festival Flat Out Days. Na tem največjem koroškem smučišču nastaja po navedbah organizatorjev tudi največji bike park v Sloveniji. O gorskem kolesarjenju in kako preseči okvire tekmovanja, bomo poizvedeli iz prve roke. Na Kope sta se odpravila Metka Pirc in tonski mojster Vladimir Jovanovič.

Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Center že od leta 2017 izvaja brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce od 1. do 5. razreda s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana. Program staršem lajša organizacijo poletnih dni, otrokom pa zagotavlja varno, ustvarjalno in zabavno preživljanje počitnic. Kako poteka varstvo otrok v središču Ljubljane bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.

V vasici Mamolj v Posavskem hribovju je pred kratkim za obiskovalce odprl vrata park Zeleni raj, ki je največja zasebna botanična zbirka pri nas. Kaj vse skriva park, ki ga je vrtnar in urejevalec vrtov Miha Kos začel oblikovati že pred dvema desetletjema, bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.

Tokratna oddaja vas popelje v Piran, na Tartinijev trg, kjer stoji eden najbolj nenavadnih in najočarljivejših muzejev pri nas – Muzej školjk in polžev. V njem se skriva več kot štiri tisoč primerkov iz vseh morij in z vseh celin – školjk, polžev, fosilov, pa tudi redke vrste iz rek, jezer in celo jam. Zakaj so školjke pomembne za naravno ravnovesje, kako delujejo kot naravni filtri, zakaj so bile nekatere nekoč plačilno sredstvo in katere so tiste, ki so jih lahko nosili le poglavarji oddaljenih otočij? Izvedeli pa boste tudi, kateri polž ima največjo lupino na svetu in kako je videti školjka, katere obliko bi ji zavidal še kak arhitekt. Muzej je zasnovan izjemno informativno in naravovarstveno; vsaka školjka skriva zgodbo, vsak polž pa nas opomni, kako ustvarjalna je narava. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic. Sogovorniki:  Vilja Lukan Pišek, kustosinja pedagoginja v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije,  vršilka dolžnosti direktorice Tržiškega muzeja Anja Bajda, župan Tržiča Peter Miklič.    

Naš dom je lepo urejen, zaposleni so prijazni, oskrba kakovostna in strokovna, z veseljem vas bomo sprejeli v topel objem starosti, pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in dodajajo, da pot, ki so jo prehodili v 49-ih letih, ni bila lahka. O življenju, delu, veselju in skrbeh se bomo pogovarjali z zaposlenimi in stanovalci, spomnili pa se bomo tudi težkih trenutkov, ki so jih preživljali med epidemijo covida-19.

Številne generacije so živele ob zgodbah o Žogici Marogici, Sovici Oki, Kralju Matjažu in Sapramiški. V poklon velikim lutkarskim umetnikom, pa tudi samim predstavam, je postavljena razstava v lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu. Obiskovalcem omogoča vpogled v več kot stoletje dolgo lutkarsko tradicijo pri nas. Katere lutke so na ogled in kdaj, če sploh kdaj, lutke postanejo kulturna dediščina, je preveril Prvi, ki se je v Lutkovni muzej odpravil na obisk.

Pred 80 leti je v Gostilničarskem domu na Prulah 5 učiteljev začelo poučevati 13 dijakov in to je bil zametek šole, ki je dandanes sodobna izobraževalna institucija in se imenuje Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana. Kuharji, mojstri strežbe in hotelirji so med najbolj zastopanimi poklici, ki jih izobražuje šola. Njihovi dijaki na evropskih in svetovnih kuharskih tekmovanjih dosegajo vrhunske uvrstitve, med ta čas najbolj uspešnimi slovenskimi chefi najdemo veliko bivših dijakov. Tudi zaradi znanja in izkušenj generacij učiteljev in učencev šole, ki te dni praznuje častitljivo obletnico, je Slovenija postala Evropska gastronomska regija. Zakaj je šola most med zakladi preteklosti in izzivi prihodnosti, boste izvedeli, ko ekipa oddaje Prvi na obisku obišče rojstnodnevno zabavo na kateri bodo upihnili 80 svečk.

Pot ob žici velja za najbolj množični športnorekreativni dogodek v Sloveniji. Največ obiskovalcev pritegne pohod po poti okoli Ljubljane, na kateri je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prireditev je ob obujanju spomina na vojne čase namenjena vsem, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Kako je bilo daljnega leta 1957 na prvem teku peterk po Poti ob žici okupirane Ljubljane in kako je s pripravami na letošnji dogodek, ki ga bo obogatil tudi tek trojk, bo preveril Prvi, ki se je tja odpravil na obisk.

Pomurski muzej Murska Sobota letos praznuje 70 let delovanja. Ustanova, ki že desetletja raziskuje, varuje in predstavlja bogato kulturno dediščino Pomurja, danes velja za enega ključnih varuhov identitete regije. Na tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin hrani več kot 55 tisoč muzejskih predmetov in z njimi predstavlja vse vrste materialne in duhovne kulturne dediščine, ki sega od prve naselitve teh krajev pa do danes. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.