Reševalna postaja

Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju. 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili Poglavja: 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili 00:12:01 Kako poškodovanca premikati in mu varno sneti čelado 00:22:50 O lastnikih novega motorja v krizi srednjih let in posebnostih zdravljenja v enoti intenzivne terapije 00:33:36 Poškodba glave: kdaj zares vemo, kakšne bodo posledice? 00:41:07 Kako se razlikujejo poškodbe s cest od poškodb na tekmovališčih 00:46:28 Velika vloga motivacije in pomoči bližnjih pri uspešnosti rehabilitacije 00:57:09 Primerjava zdravljenja v Sloveniji in tujini – sploh se ne zavedamo, kaj imamo 01:03:17 Kako odločilna je uporaba (dobre) zaščitne opreme v praksi 01:13:05 O nezaščitenih rokah, natikačih ter japonkah in napačnih čeladah na napačnih vrstah motorjev 01:25:17 Na kaj naj pomisli vsak, preden gre na motor?

Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani. Poglavja: 00:11:34 Kako zanesljiv znak je rdečina na koži in kdaj pride do razsejane oblike borelioze 00:17:10 Subjektivni simptomi in pasti dolgotrajnih terapij 00:17:10 Posledice zapoznelih borelioz – so pri nas res spregledane ali ali gre pri zdravljenjih v tujini le za komercialno tržno nišo? 00:31:24 Lastna boleča izkušnja z nevroboreliozo 00:41:02 Klopni meningoencefalitis: tudi pri mladih so možne nepopravljive posledice ali smrt 00:57:50 Kaj jo v profesionalnem življenju še zmeraj gane do solz?

Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.

»Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje? Poglavja: 00:10:15 Tri vrste možganskih krvavitev in njihove (usodne) posledice 00:21:40 Zmote o plastičnosti otroških možganov 00:23:45 Še tako nedolžen udarec v glavo je lahko usoden 00:26:28 Nevarnosti preventivne antikoagulantne terapije, tudi aspirina 00:28:50 Kako vemo, da nam v glavi raste tumor 00:38:05 Monitoriranje med operacijo in kraniotomija v budnem stanju 00:50:55 Razpok anevrizme: visoka smrtnost in nesmiselnost presejalnega programa 00:58:41 Največji občutek nemoči in posebnosti operiranja otrok 01:04:42 Soočenje z lastno smrtnostjo: izkušnja, ki je spremenila pogled na bolnike

»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami. Poglavja: 00:07:04 Zakaj je zlom kolka za starejše telo veliko usodnejši kot za mlado? 00:13:39 Pomen mišične mase in vpliv zdravil za hujšanje na njeno zmanjšanje 00:22:44 Med preventivo tudi posebne zaščitne hlače za kolke, odstranitev preprog, lučke s senzorjem … 00:29:24 Delirij, manj znan, a težek zaplet po operaciji 00:40:04 Pomanjkanje medicinskih sester in nepripravljen zdravstveni sistem sta smrtonosna napaka 00:46:32 Porast nasilja v zdravstvu, osebne izkušnje Primoža Velikonje in zakaj napad na reševalca ni kaznovan kot je napad na policista? 00:58:09 O nepozabnih primerih, 107 let stari uspešno operirani pacientki in lekciji o ponižnosti

Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.V literaturi so opisani primeri ekstremnega preživetja kot je dveletni malček, ki je preživel padec telesne temperature na manj kot 12 stopinj Celzija, ali zdravnica, ki je bila pod ledom brez kisika več kot 40 minut, oba sta podhladitev preživela brez posledic. Kako je to mogoče, kako človeško telo "izklaplja" organe ob padanju telesne temperature, zakaj ženske pogosteje preživijo ekstremne podhladitve, zakaj alkohol ne pomaga pri ogrevanju in zakaj je zelo pomembno, kako podhlajenega človeka premikamo? Gost RešeValne postaje je Peter Najdenov, pediater, vodja pediatrije v Jeseniški bolnišnici, gorski reševalec, tudi jamar, član ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči in mednarodno uveljavljeni predavatelj. Poglavja: 00:03:58 Kaj se dogaja v telesu med podhladitvijo? 00:13:09 Kako hitro gre lahko kaj narobe? 00:15:49 Kaj padec vsake stopinje pomeni za telo? 00:18:15 Zakaj imajo ženske višje preživetje pri ekstremnih podhladitvah? 00:30:49 Novorojenček se lahko resno podhladi že med fotografiranjem 00:40:27 Nekaj primerov ekstremnega preživetja 00:44:08 Načrtne podhladitve s plavanjem v ledeni vodi 00:49:50 Primer, ki ga bo do konca življenja nosil s seboj

Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati? Poglavja: 00:01:45 Zgodbe pacientov, hvaležnih za novo rojstvo 00:05:15 Nemški turist oslepel, a se vrnil s poslovno idejo 00:14:41 Zakaj so poškodbe pri uporabi električnega skiroja tako zelo težke 00:19:44 Vloga maksilofacialnih kirurgov pri filigranski rekonstrukciji obraza 00:24:39 Politravme – največji izziv 00:31:42 Zakaj je pri mladih zdravljenje včasih manj predvidljivo? 00:36:36 Ni vprašanje le, kaj medicina zmore, ampak kdaj se ustaviti, ker nima smisla 00:39:51 Zakaj je delo s svojci včasih težje od samega zdravljenja 00:50:45 Delo urgentnika na terenu v primerjavi z delom intenzivista na intenzivi : ta je lahko pameten 01:09:54 Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev

Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.

"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito. Zakaj zloraba antibiotikov drugod po svetu vpliva na uspešnost zdravljenja z njimi tudi pri nas ? Ali zdravljenje z antibiotiki v otroštvu res vpliva na razvoj diabetesa, alergij, raka in celo debelosti v odraslosti? Zakaj ne velja več, da je treba vse predpisane škatlice teh zdravil jemati do konca? Koliko razvoj novih zdravil kroji finančni interes farmacevtske industrije in ali smo pripravljeni na čas, ko antibiotiki ne bodo več učinkovali? Svoje izkušnje bo dodal tudi strokovni sovoditelj, reševalec, inštruktor in vodja SUC Kočevje Primož Velikonja. Sogovornica:  Dr. Tina Plankar Srovin, pediatrinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Poglavja: 00:01:11 Ko gre za sum na meningokokno sepso pri otroku, infektologom kar zaledeni kri 00:08:57 Dolgoročne posledice jemanja antibiotikov v otroštvu tudi rak, diabetes, debelost in celo kognitivne spremembe 00:13:04 Napačna raba antibiotikov v drugih državah vpliva na zdravljenje bolnikov pri nas, primer iz Srbije 00:20:32 Ali antibiotiki res bolje pomagajo tistim, ki jih zelo redko jemljejo 00:23:23 O fantku, ki je zaradi antibiotikov v hrani razvil hudo alergijsko reakcijo 00:36:03 O sepsi, ki je smrtonosna tretjino odraslih obolelih 00:40:36 Kam gre razvoj novih zdravil in kako ga kroji finančni interes farmacevtske industrije? 00:46:08 Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?"

Tumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke rake pri moških, ki jim je namenjen movember, je še kako smiselno, saj moški zelo malo vedo o svojih genitalijah, trdi zdravnik, ki se ukvarja tudi z zdravljenjem nerakavih sprememb v urološkem traktu.Pojasnjuje, kako lahko problem povečane prostate rešijo s tem, da jo »skuhajo«, kaj zares razkrije meritev markerja PSA, zakaj je raka prostate včasih bolje zdraviti šele leta po postavitvi diagnoze, kakšno spremembo v zdravljenje erektilne disfunkcije je vnesla viagra, zakaj je mešanje popularnih drog in viagre lahko tudi usodno za penis in v kakšne ekstreme gre lahko iskanje spolne zadovoljitve s pripomočki, celo z drevesno vejo? Foto: Robert Seljak Poglavja: 00:05:15 Tumor, velik kot otroška glava 00:09:50 Nevarna nespuščena moda, koristne redne ejakulacije 00:17:34 Zanesljivost markerja PSA in smiselnost operacije šele nekaj let po diagnozi 00:27:34 Izjemen razvoj tehnik zdravljenja, tudi »kuhanje« prostate s paro 00:39:41 Vpliv pornografije na erektilno disfunkcijo 00:42:35 Pacient s trajno uničeno sposobnostjo erekcije zaradi hkratnega jemanja viagre in drog 00:50:08 Zasuk moda, zlom penisa, nekajurna erekcija in druga urgentna stanja

Deklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev, nedonošenček, ki je preživel le zato, ker so mu iz stiropora in lepilnega traku ustvarili improviziran inkubator, pa porod nosečnice, ki se ji je nenadoma ustavilo srce …Vse to so podobe in zgodbe, ki so zaznamovale zdravniško pot Katarine Vincek, sicer pediatrinje s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Že od študentskih let je bila članica odprav medicinske pomoči v Indiji, Zambiji, Keniji in na Madagaskarju, večmesečne misije pa je v organizaciji Zdravnikov brez meja opravila še v Južnem Sudanu in Iraku. O zdravljenju bolezni in poškodb v razmerah, v katerih se ob pomanjkanju zdravil in pripomočkov lahko zanese le na svoje znanje in sta s kolegom edina zdravnika na območju, velikem kot pol Slovenije, v katerih napotnice piše vaški vrač in v katerih je pomen zdravljenja starejših neprimerno bolj cenjen kot zdravljenje otrok, se je pogovarjala s strokovnim sovoditeljem, izkušenim reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic. Poglavja: 00:03:04 Kako se spopasti z visoko smrtnostjo 00:14:08 Porodna zgodba 00:16:44 O sestavljanju inkubatorja iz stiropora in lepilnega traku 00:00:01 Zakaj sploh na medicinske odprave 00:19:43 Napotnice pogosto piše vrač 00:24:05 Zakaj je tako pomembno uporabljati "prava očala" 00:27:36 Starostnik je več kot zlato, otrok pa … 00:37:48 Dvanajstletnikova hkratna skrb za umirajočo mamo in za preživetje mlajših sorojencev 00:44:12 Kakšno psihološko pomoč dobijo Zdravniki brez meja 00:51:48 Ko do avtomobila stopi zadrogiran in oborožen otrok 00:55:33 Nepozabni mali bolnik, ki ji je podaril že obliznjene bombone

»Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na motorju pri nas. V 25 letih dela je več kot 25.000-krat odhitel na pomoč drugim, videl nepredstavljive stiske in nesreče, a tudi veliko solz sreče in olajšanja.Pomagal je v okoliščinah, v katerih je bilo resno ogroženo njegovo življenje in zaradi vsega postal nedvomno drugačen človek, ki veliko bolj ceni vse, kar ima, tudi najbolj banalne in samoumevne malenkosti. S strokovnim voditeljem Primožem Velikonjo, njegovim nekdanjim sodelavcem, sta razkrivala, kako reševanje poteka, kako obračunajo s svojimi napakami, kako se spoprijemajo z neuspešnimi oživljanji, še posebej otrok, pa tudi kateri prizori, vonji in zgodbe ga bodo spremljali vse življenje. Poglavja: 00:08:28 Reševalec motorist mora ukrepati povsem sam 00:18:15 Ko je pri oživljanju pričo bolj skrbela zobna proteza kot življenje 00:23:00 Ko bi svojci dali premoženje za dveminutni tečaj oživljanja 00:27:33 Motoristi so za številne nesreče krivi sami 00:42:22 Ko malčka usodno poškoduje zračna blazina 00:49:57 Nesreča s kombajnom in čustveno srečanje 10 let po njej

Sredi odlične gobarske sezone oddajo namenjamo zastrupitvam vseh vrst, s katerimi se strokovno ukvarja zdravnik Damjan Grenc, vodja Oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana. Tam rešujejo življenja preveč pogumnih gobarjev, ljubiteljev čemaža, uživalcev vse bolj pestre in razširjene palete sinteznih in klasičnih drog, pomagajo pri kačjih ugrizih in pri zastrupitvah z različnimi plini, ki so pogosto usodne. Nanizali smo številne izkušnje in primere, a tudi spoznanja in zgodbe, ki jih bo Damjan Grenc pomnil za zmeraj. Poglavja: 00:10:00 Kako vemo, kaj je vzrok zastrupitve? 00:15:40 Zgodba o deklici, zastrupljeni z metadonom 00:27:30 Fentanil ali kaj se je zgodilo v ZDA? 00:47:35 Kaj pa alkohol? 00:53:20 Zakaj so tako zelo nevarne tudi zastrupitve s plini?

Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek. Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek: Tudi otroci in mladostniki so izgoreli. Zaradi preveč dobrega, ne zaradi preveč slabega.Kako v domačem okolju prepoznati otrokove težave, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja, in kako opremiti otroka, da bo prepoznal stresne dogodke in se znal odzvati nanje? Telo je treba znati poslušati in brati, kaj sporoča, pove psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. "Pri otrocih in mladostnikih se bo stres v večini primerov kazal s telesom; ponavljanje nekih določenih simptomov, ki jih ne najdemo v bolezni. To nam da misliti, da je v igri nekaj drugega. Hkrati je naloga odraslih, da otroka učimo. Ne le lepih manir in pridnosti, ampak tudi zdravega odnosa do sebe." Buren stresni odziv je neškodljiv in popolnoma normalen, lahko je neprijeten, a nam ne bo škodil. "Problem pa je droben, vsakodnevni stres, ki nas po malem najeda in se ga niti ne zavedamo. Velik stresni odziv ima v sebi gumb za izklop, ko se izčrpamo, se tako tudi resetiramo. Pri drobnem stresu, ki se nalaga, ni gumba za resetiranje, to moramo storiti načrtno, tako da se spravimo v prijeten stres." Otroci se odzivov na okolico šele učijo in njihova koža še ni utrjena tako kot podplat. Problem se lahko pojavi, ko nekdo odrašča v mehkem okolju. Ta človek si ne bo nabral izkušenj in koža se mu ne bo utrdila. Kdaj prepoznati, da si je otrok preveč naložil?  "Če ga neka dejavnost neha veseliti in mu postane breme, je to že znak za alarm. Drugo je, da ima prost vikend in se ne spočije. Ne glede na to, da se je čez vikend ukvarjal s finimi stvarmi, ki ga veselijo, ugotovi, da je v ponedeljek njegova baterija le nekje na tri četrt." Kadar se telo ne zna odzvati spontano, mu pomagamo, pove dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Lahko se odpravimo na sprehod, si privoščimo masažo, stres odženemo z boksom, pomivamo posodo. Sproščanja se je treba naučiti. "Za preganjanje depresije in tesnobe je treba narediti nekje 12.000 korakov. A to je treba početi stalno." Na telefon si lahko nastavimo opomnike, da se vsako uro pretegnemo, zazehamo, se malo stresemo. Kakšne pa so hitre sprostitvene tehnike? Zakaj in kdaj naj dihamo? Zakaj nam bo to pomagalo? "Temu rečejo prizemljitev, enostavno, da se postaviš, da si tukaj in zdaj. To je treba početi tri mesece, ne le dvakrat. Tako bomo zmanjšali podpražni stres in bomo učinkoviti. Tako lahko zvozimo dan, tudi ko je zelo napet."

V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav?Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Če želite ustariti varno okolje, otroka, ki joka, objemite in bodite tiho. Šele potem začnite postavljati vprašnja. "Varno okolje ni tisto, v katerem nekdo nekaj dopoveduje in otroku predlaga kup rešitev. V varnem okolju otroku dopustimo, da je v stiski, da jo izrazi in da je ne kritiziramo." – dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog Najpogostejše vedenje, ki ga dr. Zadel zaznava pri starših, je dajanje nasvetov na podlagi njihovih izkušenj in njihovega pogleda na svet. "Ena od najhujših stvari, ki jo lahko rečemo otroku, je: 'Jaz vem, da ti to zmoreš, to bi ti lahko.' Kot da bi bili odrasli ves čas stoodstotni, da ves čas svoje obveznosti opravljamo na vrhuncu svojih zmogljivosti. Starši smo sprejeli misel, da je otrok naš projekt."   Starši zmotno mislijo, da so ne le soodgovorni, ampak odgovorni za uspeh svojega otroka, da so otroci njihov projekt in da je od njihovega angažmaja, prisile in nadzora nad otrokom odvisen njegov uspeh, njegova sreča, vse prihodnje službe in napredek, ugotavlja dr. Zadel. "Tako se gradi zid med starši in otroki. Takrat ko bi bilo najbolj potrebno, da bi bili starši in otroci povezani, ko otroku morda zdrsne in potrebuje nekoga, s komer je čustveno, pristno, ne prijateljsko povezan." Otrok svojih resničnih stisk ne upa zaupati staršem, ki pri njem iščejo perfekcijo. Kako razviti zdravo samopodobo, da se zmoremo spoprijeti z različnimi izzivi?  "Zdrava samopodoba je tudi dvom, to, da jaz pri svojih letih dvomim v sebe in si rečem, da ne vem, če bom to zmogel. Meni čisto nič ne pomaga, če mi deset ljudi reče: 'Ne, pa saj ti vedno narediš super.' Pomagal mi bo tisti, ki me bo vprašal, od kod izvira moj dvom."

Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa? Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole, in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se kažejo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa? Otrok, ki odklanja šolo zaradi čustvenih dejavnikov, svoj strah sprva kaže z jutranjo počasnostjo, bolečinami v trebuhu, tudi s slabim počutjem, če se stiska krepi, se temu pridružijo še siloviti izbruhi jeze, besa in trme. Starši, ki otroku skušajo stisko olajšati, jo lahko nevede poglobijo, poudarja klinični psiholog dr. Peter Janjušević. "Naravni odziv staršev je otroku pomagati, a kadar mu omogočijo izogib težavi, ki v njem zbuja strah, nehote naredijo veliko napako. Otroka je seveda treba podpreti in razumeti, a ga tudi spodbuditi, da se s težavo, ki v njem vzbuja anksioznost, spopade." Tudi anksioznost je lahko razlog, zaradi katere otrok odklanja šolo, a se prav ta krepi, ko se otrok šoli izogne. Duševne motnje, ki se lahko razvijejo, kadar otrok, mladostnik odklanja šolo zaradi čustvenih dejavnikov, so v veliki meri obvladljive, če jih pravočasno zaznamo. Priročnika o pomoči pri odklanjanju šole Moj otrok noče v šolo Odklanjanje šole – preprečevanje, prepoznavanje in pomoč  

S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih. Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas zahtevajo prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za spoprijemanje s spremembami. Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni? "Od rojstva smo navajeni, da je treba vzdrževati ravnovesje, ampak pri nekaterih stvareh včasih postane samoumevno, da ravnovesje dosežemo na zelo preprost način. In potem če se v naših rutinah kar koli spremeni, pride do nezadovljstva."   O tem nas je poučil dr. Aleksander Zadel, ki kot psiholog ljudi uči, kako lahko kljub čustvom, ki jih imajo, izberejo vedenje, ki bo vplivalo na njihovo čustvovanje in počutje. "Nič ni narobe, če obupuješ ob izgubi službe ali ob policijski uri. To je normalno, nekaj si izgubil, nekaj te moti. A vendar funkcionalen človek načrtuje svoja vedenja, da bo kljub slabemu počutju nekaj storil, počel nekaj ustvarjalnega in da bo vplival na svoje ravnovesje. Delal na tem, kako se bo v prihodnje počutil."   "Če človek vidi, da je sam odgovoren, da v določenih okoliščinah začne sprejemati kakovostne odločitve, potem lahko energijo, ki se v njem kopiči, spremeni v kreativnost. V to, da lahko reši svojo situacijo. Če je nemočen in nima teh vedenj, se nezadovoljstvo samo povečuje, tako se začne agresivnost obračati proti njemu ali proti drugim, saj se ta energija mora nekje sprostiti, " še dodaja. Prepričan je tudi, da večina otrok in mladostnikov zaradi epidemije ne bo občutila resnih obremenilnih posedic. A opozarja, da je treba biti izjemno pozoren na ranljive otroke, na tiste, ki so imeli težave že pred epidemijo. Od vsakega od nas je odvisno, kako jim bomo pomagali, saj bo sistem v teh časih marsikoga spregledal. O tem tudi na Valu 202 prihodnji četrtek.

V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutnaV družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Zakaj ne bi razmišljali o idealnem politiku, se sprašuje psihiater Miran Možina, o politiku, ki združuje modrost in socialno inteligenco? "Gandhi, denimo, je zmogel čutiti in misliti množice, ne samo enega ali dva ali samo stranko. Mislim, da je dobro imeti tudi zglede. Vsak gre lahko v to smer! Politikom bi želel več modrosti, več sočutja." V štiridesetih letih je nevrolog Zvezdan Pirtošek politikom velikokrat pojasnjeval težave ljudi z demenco, jih seznanjal s potrebo po domovih, zdravilih. In, kot pravi, pri tem ni dosegel skorajda nič. "Velikokrat sem srečal kakšnega mlajšega politika, ki me je pozorno poslušal. Jaz si niti ne bi želel niti zahteval od tega politika, da bi bolečino bolnikov poznal in občutil kot jo jaz kot zdravnik. Želel bi se le, da bi kognitivno razumel položaj teh bolnih ljudi, ki ne morejo skrbeti zase."

V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan PirtošekV družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. "Moralnost je širša od empatije in empatija sama po sebi, brez sočutja, ni zadostno jamstvo, da ne bi počeli grdobij in zla. Empatijo se da tudi manipulirati." – Miran Možina, psihiater Narava nas je ne le opremila z empatijo, skrbi tudi za to, da lahko že vgrajene mehanizme v nas tudi moduliramo. Možgani nam dajejo možnost, da lahko empatijo tudi zavremo. "Prav z banalnostjo zla, ki ga je ob procesu Eichmann opisala Hannah Arendt, lahko dobro pojasnimo povprečne ljudi s povprečno empatijo, ki se kaže v skrbi za njihovega kužka, denimo, a jim najnovejši, kognitivni del možganov zaradi ukazov, morda okolja, šefa, posledično aktivno zavre ta proces empatije." – Zvezdan Pirtošek, nevrolog

Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobePsihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe“Pri otrocih in mladostnikih je treba biti pozoren na tri ključne spremembe, to so spalne, prehranjevalne in socialne navade. Če se kar koli od tega nenadno spremeni, nam mora zasvetiti rdeča luč.” – asis. dr. Karin Sernec, psihiatrinja V kakšnem družinskem okolju lahko otrok, mladostnik razvije zdravo samopodobo, ki mu daje oporo, da se zna spoprijeti z različnimi izzivi in okoliščinami ter da se nanje ne odzove s pobegom v neustrezne vedenjske vzorce. “Slišati je zelo fino; bolj ko bo otrok svoboden, bolj bo srečen. Vedno znova se je to izkazalo kot velika zabloda. Otrok vedno išče meje.” – dr. Tristan Rigler, klinični psiholog, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.Kdaj so spremembe potrebne, kako se jih lotiti in kaj prinašajo?Nove razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Kdaj in zakaj so spremembe potrebne, kaj prinašajo in kako se jih lotiti, razmišljata psihiatrinja, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov, ki sta pred leti korenito spremenila svoje življenje. "Spomnimo se, da denar ni vse in da tudi ljudje, s katerimi se družimo, niso vsi čisto zmeraj dobri za nas. In da je tudi tukaj treba kdaj narediti kakšno pomladansko čiščenje." - Mojca Zvezdana Dernovšek Dokler zdravniki niso ugotovili, da razlogi za njegove težave niso fiziološki, Aljoša Harlamov ni razmišljal, da je krivec njegov način življenja. "Spremembe zahtevajo kar nekaj discipline. Disciplina ni samo to, da si rečeš, to bom zdaj naredil, ampak da si rečeš tudi, da boš to zdaj nehal delati."

Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.Kako negotove razmere, ki jih je prinesel koronavirus, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej, kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina“Pred obdobjem samoizolacije sem imel dosti težav v življenju in potem je ta korona to le še potencirala. Zato sem potem bolj čutil osamljenost, ki sem jo čutil že prej, a sem jo lahko obvladoval, ker je bilo življenje normalno.” - Matej V družbo, ki zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike, je koronavirus vnesel še več negotovosti, tesnobe, strahu pred brezposelnostjo, krizo. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina. "Problema brezposelnosti ne bomo reševali samo psihologi, psihiatri in socialni delavci. To je neoliberalistična zloraba teh poklicev. Namesto da bi se ustvarjale nove, interdisciplinarne politike, ki bi take velike družbene pojave obrnile v pozitivno smer, se bodo polnile ordinacije, povečala se bo produkcija psihofarmakov. To je grozljivo!" – Miran Možina

Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo. Kako si pravilno umivati roke? Kako dolgo? In kaj je bolje - umivanje ali razkuževanje?Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund (to je približno toliko, kot da bi v zmernem ritmu zapeli pesem Vse najboljše za te, še bolje dvakrat toliko. Prof. Didier Pittet, vodja programa za preprečevanje in nadzor okužb ter centra Svetovne zdravstvene organizacije za zaščito pacientov, svetuje uporabo zmernega mila, če tega nimate pri roki, je dovolj tudi voda. Roke si po umivanju temeljito posušite in ne uporabljajte že vlažnih brisač, ki so pogosto največje leglo bakterij. Dilema pri umivanju rok je: milo in voda ali razkužilo? “Z razkuževanjem pobijemo tiste bakterije, ki jih imamo na rokah, pri tem pa tistih odmrlih tudi ne odstranimo z rok, morebitne preživele celice pa s tem nimajo prostora za razmnoževanje,” je pojasnila raziskovalka na Kemijskem inštitutu dr. Ana Kroflič. “Če pa si umijemo roke z milom, poberemo z njih vse odmrle in v veliki meri tudi žive celice. Tiste, ki bodo preživele, pa bodo imele vse pogoje za dobro razmnoževanje, saj bodo imele naenkrat za to veliko prostora. Na enaki časovni skali bi torej na rokah po umivanju našli veliko več bakterij kot pa po razkuževanju.” 

V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija. V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacijaPotem ko smo v prejšnjih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na povečano število duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa in poudarili razloge, ki pripeljejo v anksioznost in depresijo, v zadnji oddaji Tina Košir in Borut Škodlar predstavljata orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj. Predstave o ljudeh, ki meditirajo, so velikokrat napačne. Marsikdo pomisli, da je to nekaj zelo nenavadnega, posebnega, rezerviranega za izjemne ljudi, za izjemne doživljaje in občutja. Gre pa za nekaj zelo preprostega. Meditacija ni umik in ni mistika. "Tudi sredi križišča in v stresnih razmerah je mogoče čutiti dihanje in telo kot celoto, namesto da se povsem izgubimo v mislih, ki nas takrat kot vrtinec meljejo in iz katerih ne moreš izstopiti." – Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt Ne da nimamo časa, volje nimamo, da bi usmerjali svojo pozornost. Vsakodnevna praska nam pomaga, da pridemo redno domov, k sebi. Spomnimo se na občutek sproščenosti in umirjenosti! Kako neskončno bolj doma smo v tem kot v stresu. "Stalno moramo biti zaposleni, da smo vredni živeti. Ne bežimo opravkom naproti, ampak smo nenehno na begu stran od sebe, stran od tega, kar čutimo. In si nakopljemo opravke, da imamo navidez plemenit izgovor, zakaj smo potem stresni in anksiozni." – Tina Košir, učiteljica joge Preostali deli serije Na podstrešju: Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami Anksioznost in depresija Od stresa do izgorelosti

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.Serija Na podstrešju: Anksioznost in depresijaAnksioznost in depresija. Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, ni nujno, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če nas tako počutje začne ovirati v vsakdanjem življenju. Kakšne stiske prinašata tesnoba in depresija ter kako se izviti iz njunega primeža, pojasnjujeta Emanuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica društva DAM, in Miran Možina, psihiater in psihoterapevt. "Ljudje, ki so tesnobni in imajo veliko skrbi, niso ljudje z nizkimi pričakovanji. Njihova lestvica je postavljena visoko," pravi Miran Možina. Emanuela Malačič Kladnik pa dodaja, da moramo zdržati. Da vedno obstaja rešitev, čeprav jo je včasih malo težje najti. "Pred leti sem imela veliko paničnih napadov, mislila sem, da sem edina, ki to doživljam. Takrat mi je koristila kognitivna vedenjska terapija, kar sedem let sem se borila brez antidepresivov, potem pa sem se odločila zanje. Moram reči, da so mi res pomagali." Ostali deli serije Na podstrešju: Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami Od stresa do izgorelosti Čuječnost in meditacija

Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.Serija Na podstrešju: Od stresa do izgorelostiUstavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič. Psihologinja Eva Boštjančič: "Meja med prostim in delovnim časom postaja vse bolj zabrisana. Krajši delovni čas vidim kot rešitev za našo družbo." "Stres mora biti prisoten v delovnem okolju, ker nas motivira, da smo učinkoviti. A če stresa ne znamo uravnati, če traja predolgo, če nam odnaša spanje, energijo in prosti čas, utegne pripeljati do izgorelosti," se strinjata prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in dr. Eva Boštjančič. Preostali deli serije Na podstrešju: Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami Anksioznost in depresija Čuječnost in meditacija

Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.V novi štiridelni seriji Na podstrešju govorimo o skrbeh sodobnega človeka. O strahu, ki je vgrajen v naš živčni sistem, pa o pritisku družbe, da moramo biti naduspešni doma in v službiČustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je govoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem ves čas deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi spoprijema s pričakovanji, da bo v svojem življenju in pri delu uspešen. Ob neuspehu krivi sebe. "Velikokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč."  "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob spopadu s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes spoprijema vse več zaposlenih, ki so sposobni." Preostali deli serije Na podstrešju: Anksioznost in depresija Od stresa do izgorelosti Čuječnost in meditacija

Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen. Na Valu 202 jeseni tečemo in v svojo družbo vabimo rekreativne tekače in tudi tiste, ki bi si želeli začeti teči.Na naši prvi tekaški postojanki v okviru akcije “Val teče” smo s tekaškim trenerjem Romanom Kejžarjem na čelu izkusili tekaški trening z ogrevalnim kilometrom, intervalnim fartlekom in obveznimi razteznimi vajami na koncu, in to v pisanojesenskem ambientu Koseškega bajerja. Osrednji del treninga je predstavljal “fartlek”. To je intervalna igra, kjer kombiniramo tekaške odseke različnih hitrosti. Popestrimo ga lahko s poskoki, počepi … : “Težko ga je izvajati narobe. Pri fartleku ponavadi ni težav z motivacijo, ker ne gre za monotono nabiranje kilometrov.”   “Napredujte počasi in z jasnimi cilji.” Roman Kejžar nas je poučil tudi o ustrezni tehniki teka in pravilnih tehnikah dihanja: “Pravilno je, da priletimo na sprednji zunanji del stopala. Malo moramo zmanjšati korak, ko stopimo na tla, korak začnemo pod boki. Ob tem dihajte v skladu s koraki, dva koraka vdih in dva izdih. Čez čas pa bo vse to postalo del rutine.” Udeleženci tekači z dolgoletnimi izkušnjami pa so opozorili tudi na napake, ki jih pogosto delajo začetniki: prehitro obupajo, naenkrat želijo doseči vse in premalokrat si poiščejo strokovno trenersko pomoč. Val 202 teče: Druga postaja – Maribor V oddaji smo se posvetili tudi izbiri primerne tekaške obutve. Kot je povedal tekaški trener Uroš Kožar, se je najpomembneje vprašati, po kakšnem terenu boste tekli. “Rekreativnim tekačem začetnikom priporočam več blaženja, tekačem, bolj usmerjenim v rezultat, pa manj. Sicer pa ne velja pravilo, da za (naj)več cene dobimo najboljše copate.” Val 202 teče: Tretja postaja – Ljubljana Osrednja tema tega tekaškega treninga z maratoncem in tekaškim trenerjem Romanom Kejžarjem sta telesna zmogljivost in zdravje tekača. Preverjamo, kako poteka obremenitveni test, ki postaja v svetu rekreativnega teka vse bolj priljubljen. Val 202 teče: Četrta postaja – Novo mesto Pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji so tekači lovili še zadnje dneve za izboljšanje pripravljenosti in moči.

"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.Od povsem nedolžne bolečine v trebuhu do življenja na nitki v treh dneh, čemur je sledilo 37 dni kome“Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo,” se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti. Tudi zato je Nuša Bernik med pobudniki pohoda, ki bo v soboto opomnil na to, kako hitro življenje lahko postane odvisno od znanja strokovnjakov intenzivne medicine in naprav, med katerimi je tudi ECMO ali zunajtelesna membranska oksigenacija. To je najbolj zahtevna oblika pomoči bolnikom z odpovedjo srca ali pljuč, ki prehodno nadomesti delovanje srca ali pljuč in bolnika ohranja pri življenju.

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.Namesto z avtom raje peš - hoja ima spodbudne učinke na zdravje, pomaga že nekaj 10-minutnih intervalov na danV središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.Špela Ponomarenko Janič je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le deset mesecev po rojstvu hčerke“Po porodu sem se lahko hitro vrnila v vrhunski šport, ker sem bila aktivna med nosečnostjo. Tako sem se bolje počutila. Če kakšen dan nisem delala nič, so mi zatekle roke in noge in sem bila že vsa živčna.” Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le deset mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.

Kakšna dva odstotka ljudi naj bi imelo fibromialgijo, bolezen, ki prinaša boleče mišice in neskončno utrujenost. Čeprav jo lahko imajo tudi otroci, je najpogostejša pri odraslih ženskah; naša sogovornica Anja Klepac pa je z njo morala živeti že v najstništvu.Anja Klepac je študentka, ki živi s fibromialgijo. Te bolezni ne poznajo dobro niti zdravniki, zato do postavitve diagnoze včasih traja tudi več kot desetletje“Predstavljajte si najhujšo bolečino, kar ste jo izkusili, in jo pomnožite za nekajkrat, dodajte še neznosno utrujenost. Takšno, ko moraš že po tuširanju vsaj pol ure počivati. To je fibromialgija.” Kakšna dva odstotka ljudi naj bi imelo fibromialgijo, bolezen, ki prinaša boleče mišice in neskončno utrujenost. Čeprav jo lahko imajo tudi otroci, je najpogostejša pri odraslih ženskah; naša sogovornica Anja Klepac pa je z njo morala živeti že v najstništvu. “Raziskava, ki jo zdaj delam v okviru študija, je pot do tega, da bomo bolezen bolje spoznali in da bo z boleznijo znosneje živeti. Ker vem, kako zelo je pomembno razumevanje okolice, sem s svojimi izkušnjami na voljo za pomoč bolnikom in svojcem: [email protected]. Vabim pa tudi tiste, ki bi želeli sodelovati v raziskavi.”

Vsaka zgodba mladega športnika invalida je ne le izjemna zgodba o premagovanju telesnih omejitev, pač pa tudi dokaz, da sta volja in vztrajnost dober kažipot za doseganje izjemnih rezultatov. Tri zgodbe mladih športnikov, ki jim je šport pomagal doseči športne, pa tudi življenjske uspehe, smo predstavili v Ambulanti 202.Robi Bojanec, Senta Jeler in Patrik Jagodic, trije mladi športniki invalidi, ki jim telesne ovire niso preprečile športnih dosežkov. Šport pa jim daje še veliko več“Košarka je zame nova raven v mojem življenju, ker se lahko še naprej izpopolnjujem, ker lahko nekaj naredim zase.” – Robi Bojanec, reprezentant v košarki na vozičkih Vsaka zgodba mladega športnika invalida je ne le izjemna zgodba o premagovanju telesnih omejitev, pač pa tudi dokaz, da sta volja in vztrajnost dober kažipot za doseganje izjemnih rezultatov. Tri zgodbe mladih športnikov, ki jim je šport pomagal doseči športne, pa tudi življenjske uspehe, smo predstavili v Ambulanti 202. “Moja invalidnost me sploh ne ovira. Lahko hodim v šolo, delam kot natakarica v lokalu, vozim avto in tečem. Lahko počnem skoraj vse. Nogomet sem trenirala pred nesrečo, a zdaj ne gre več. Pri sedeči odbojki pa smo vsi enaki. Kot ambasadorka programa Postani športnik hodim po osnovnih šolah in predstavljam svojo zgodbo. Razlagam kaj vse mi je šport prinesel, kako se ti pozna na samozavesti, kondiciji in koliko novih ljudi spoznaš.” – Senta Jeler, reprezentantka v odbojki sede  

Ves junij je bil namenjen opozarjanju na redko avtoimunsko bolezen – miastenijo gravis. Gre za kronično in neozdravljivo obolenje, ki mu pravimo tudi Goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Če ob simptomih ne ukrepamo pravočasno, je bolezen lahko tudi smrtna. Ugotavljanje prave diagnoze še zmeraj traja zelo dolgo. Čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti, je najpogostejša med mladimi ženskami do 40-ega leta in pri moških po 40-em. Spoznali smo zgodbi dveh bolnic, ki jima bolezen kroji življenje že od mladih let: predsednico združenja bolnikov s to boleznijo Sašo Ciber in podpredsednico Darjo Pugelj.Če ob simptomih ne ukrepamo pravočasno, je bolezen lahko tudi smrtna. Ugotavljanje prave diagnoze še vedno traja zelo dolgo.Ves junij je bil namenjen opozarjanju na redko avtoimunsko bolezen – miastenijo gravis. Gre za kronično in neozdravljivo obolenje, ki mu pravimo tudi goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti, je najpogostejša med mladimi ženskami do 40. leta in pri moških po štiridesetem. Spoznali smo zgodbi dveh bolnic, ki jima bolezen kroji življenje že od mladih let: predsednico združenja bolnikov s to boleznijo Sašo Ciber in podpredsednico Darjo Pugelj. “Hitrejša je diagnoza, boljše je zdravljenje miastenije. Še vedno se dogaja, da pacienti najprej pristanejo pri psihiatru in drugih specialistih, šele potem pri nevrologu, kjer bi morali malo prej.” – Saša Ciber, predsednica Združenja MG & CMS

Ste vedeli, da je radioaktivno sevanje naš vsakdanji spremljevalec, da sevajo tla, po katerih hodimo, hrana, ki jo jemo, celo mi sami smo radioaktivni. A poleg vsakdanjih doz se radioaktivnemu sevanju pogosto izpostavljamo tudi hote. Dodatne količine prejmemo med dolgimi letalskimi poleti na veliki višini in v višjih geografskih širinah, v zaprtih prostorih z veliko radona, obiski jam, še najbolj pa svoj telesni dozimeter vsakodnevno obremenjujejo – kadilci. Z nami bo strokovnjak dr. Tomaž Šutej z Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.O radioaktivnem sevanju v našem okolju in kje se mu lahko ognemo Ste vedeli, da je radioaktivno sevanje naš vsakdanji spremljevalec, da sevajo tla, po katerih hodimo, hrana, ki jo jemo, celo mi sami smo radioaktivni. A poleg vsakdanjih doz se radioaktivnemu sevanju pogosto izpostavljamo tudi hote. Dodatne količine prejmemo med dolgimi letalskimi poleti na veliki višini in v višjih geografskih širinah, v zaprtih prostorih z veliko radona, obiski jam, še najbolj pa svoj telesni dozimeter vsakodnevno obremenjujejo – kadilci. “Če že kadimo, moramo imeti čim boljši filter, ker se v njem zaustavijo škodljivi delci. Kajenje v pljučih povzroči tako radioaktivno kot kemijsko škodo, tako da imajo aktivni kadilci neprimerno višjo možnost, da zbolijo za pljučnim rakom.” Z nami je bil strokovnjak dr. Tomaž Šutej z Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. “Delavci v kraških jamah prejmejo celo več radioaktivnega sevanja, kot zaposleni v Jedrski elektrarni Krško.”   

Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva doživljenjsko vsakodnevno injiciranje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. Na dirki po Sloveniji zato prav zdaj tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s to neozdravljivo boleznijo, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge bolnike s to boleznijo. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar, so se vsem uresničile.Na dirki po Sloveniji tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s sladkorno boleznijo tipa 1, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge “Kolesariti sem začel pri devetih letih. Leto pozneje sem dobil diagnozo sladkorne bolezni tipa 1. Moj oče ima tudi sladkorno bolezen tipa 1 in mi je takoj rekel, da ni potrebe, da bi prenehal. Diabetes je pač nekaj, za kar skrbim poleg vsega preostalega. To ni nič dramatičnega. V naši ekipi imamo vsi sladkorno bolezen, a na prvem mestu je to, da smo profesionalni kolesarji. Ta bolezen ničesar ne spremeni. Kot drugi se tudi mi borimo za zmago.” – profesionalni kolesar Joonas Henttala (Finska) Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva dosmrtno vsakodnevno dodajanje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. To dokazuje kolesarska ekipa Team Novo Nordisk. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar – so se vsem uresničile. “Ta ekipa nas je navdušila. Pripoveduje, da je mogoče živeti sanje, ne glede na to, kaj te v življenju doleti. To je eno najpomembnejših sporočil, ki si jih lahko dajemo ljudje med seboj.” – prof. dr. Tadej Battelino, pediatrični endokrinolog

Kupujete sončna očala in ne veste, po kakšnih merilih se odločiti za prava? V tokratni valovski tedenski oddaji o zdravju smo še posebno skrb posvetili otrokom. Ni nujno, da jim za vsako ceno trpamo sončna očala na nos. Pravzaprav lahko pomanjkanje dnevne svetlobe dolgoročno ogrozi razvoj vida pri njih in vpliva na razvoj kratkovidnosti. Gost oddaje je bil dr. Rok Grčar. “Če izbirate očala, bodite pozorni na oznako CE, ki od leta 2009 potrjuje, da so očala v skladu z evropskimi standardi in da torej preprečujejo kvaren vpliv nevarnih ultravijoličnih žarkov. To je zelo pomembno – očala, ki niso ustrezna, ki ne nudijo zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosili. Če imajo le temna stekla brez ustrezne UV zaščite, sporočajo zenicam, da se razširijo, oči pa so s tem še ranljivejše za škodljive UV žarke.” Previdno pri izbiri očal brez ustreznih certifikatov: če ne omogočajo dobre zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosiliKupujete sončna očala in ne veste, po kakšnih merilih se odločiti za prava? Gost oddaje je bil dr. Rok Grčar iz Očesnega centra Irman v Žalcu. “Prepustnost za UV-svetlobo naj bo nič, prepustnost za sončno svetlobo pa naj bo ustrezna namenu uporabe. Očala, ki jih na primer uporabljamo pri smučanju, niso primerna za vožnjo avtomobila.” “Vemo, da je preveč UV-žarkov škodljivih za oko, poškodbe delimo na akutne, katerih posledice čutimo takoj, in pa na kronične. Pri akutnih se oči solzijo, postanejo rdeče, boli nas glava. Kronične poškodbe pa nastanejo z leti. Sončni žarki lahko poškodujejo površino oči, globlje dele očesa, kot je naravna leča (izpostavljenost sončni svetlobi lahko tako povzroči sivo mreno), sončni žarki pa lahko prodrejo tudi čisto do mrežnice in povzročijo starostno degeneracijo rumene pege. To je zelo huda, a tudi zelo pogosta bolezen.” Če izbirate očala, bodite pozorni na oznako CE, ki potrjuje, da so očala v skladu z evropskimi standardi in da torej preprečujejo kvaren vpliv nevarnih ultravijoličnih žarkov. To je zelo pomembno – očala, ki niso ustrezna, ki ne omogočajo zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosili. Če imajo le temna stekla brez ustrezne UV-zaščite, so naše oči še ranljivejše za škodljive UV-žarke. Otrok ne potrebuje sončnih očal za vsako ceno V tokratni valovski tedenski oddaji o zdravju smo še posebno skrb posvetili otrokom. Ni nujno, da jim za vsako ceno nadevamo sončna očala, če za to ni potrebe. Pravzaprav lahko pomanjkanje dnevne svetlobe dolgoročno ogrozi razvoj vida pri njih in vpliva na razvoj kratkovidnosti. “Sonce igra v razvoju očesa dvojno vlogo. Seveda si ne želimo, da bi v najzgodnejših letih UV-svetloba poškodovala oko. Po drugi strani pa je naravna sončna svetloba zelo pomembna za razvoj očesa, da je dioptrija normalna, da se oko pravilno razvije. Sončna očala je pomembno nositi pri dejavnosti, pri kateri smo dolgo časa na močnem soncu, ne bi pa priporočal stalne nošnje sončnih očal. Dovolj je že, da otroci nosijo kapo s ščitnikom ali da se izognejo močni svetlobi, ki bi sijala neposredno na njihovo oko.”  

Kronična bolečina kroji življenje več kot tretjini prebivalcev, starejših od 60 let, seveda pa tudi številnim mlajšim, celo otrokom. Zakaj je sodobna medicina še zmeraj ni sposobna bolje obvladovati, kaj lahko storimo, da je življenje z njo vsaj znosnejše? Bi razumevanje, da ne gre le za posledico bolezni ali poškodbe, pač pa da gre za bolezen samo po sebi, prineslo tudi drugačne in uspešnejše načine zdravljenja? Na vprašanja poslušalcev o obvladovanju kronične bolečine je odgovarjal prim. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante UKC Ljubljana.Prim. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante UKC Ljubljana, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev o obvladovanju kronične bolečine“Dražljaj bolečine se lahko na poti do občutka okrepi ali pa zaduši. Pri kronični bolečini lahko majhen vzrok, tudi psihični, privede do neznosnih bolečin.” Kronična bolečina kroji življenje več kot tretjini prebivalcev, starejših od 60 let, seveda pa tudi številnim mlajšim, celo otrokom. Zakaj je sodobna medicina še zmeraj ni sposobna bolje obvladovati, kaj lahko storimo, da je življenje z njo vsaj znosnejše? Bi razumevanje, da ne gre le za posledico bolezni ali poškodbe, pač pa da gre za bolezen samo po sebi, prineslo tudi drugačne in uspešnejše načine zdravljenja? “Najprej moramo sistem paliativne oskrbe idealno urediti. Potem se lahko začnemo pogovarjati o evtanaziji.”

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu nerazložljivega strahu in tesnobe, ni nujno, da bomo razvili anksiozno motnjo. Prav tako ni nujno, da se bo panični napad, ki ga lahko povsem nepričakovano doživi tudi zdrava oseba, razvil v panično motnjo. A zagotovil ni. Pojasnjuje psihiater, psihoterapevt Miran Možina.Čeprav se kdaj znajdemo v primežu nerazložljivega strahu in tesnobe, ni nujno, da bomo razvili anksiozno motnjo. Pojasnjuje psihiater, psihoterapevt Miran Možina

Ob nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijo. Bolj kot ne naključno lahko slutimo, pred katerimi nalezljivimi otroškimi boleznimi smo bili v otroštvu cepljeni, ali smo jih morda celo preboleli. Izjeme najdemo med tistimi, ki svojo zdravstveno dokumentacijo vzorno hranijo doma; ali pa so med svoje orumenele spominske fotografije spravili celo nekdanjo zdravstveno knjižico. Damjan Zorc je z gostjo epidemiologinjo Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje skušal vendarle raziskati vse možne poti do izgubljene ali založene zdravstvene zgodovine.Ob nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijoOb nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijo. Bolj kot ne naključno lahko slutimo, pred katerimi nalezljivimi otroškimi boleznimi smo bili v otroštvu cepljeni, ali smo jih morda celo preboleli. Izjeme najdemo med tistimi, ki svojo zdravstveno dokumentacijo vzorno hranijo doma; ali pa so med svoje orumenele spominske fotografije spravili celo nekdanjo zdravstveno knjižico. Damjan Zorc je z gostjo epidemiologinjo Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje skušal vendarle raziskati vse možne poti do izgubljene ali založene zdravstvene zgodovine.

Da je med dober, so ljudje ugotovili že pred več deset tisoč leti. Da je tudi zelo koristen, kot so koristni tudi drugi čebelji pridelki, ki so popolnoma naravna živila, pa se poudarja zadnja leta. Cvetni prah je na primer eno izmed najbogatejših doslej znanih živil, propolis pa naravni čebelji antibiotik. Na našem ozemlju je deloval tudi oče moderne apiterapije, sicer Čeh po rodu – Filip Terč. Bil je zdravnik, pa tudi revmatični bolnik, ki je sebi in drugim lajšal bolečine s čebeljim strupom. Prav blizu Maribora je doma tudi Karl Vogrinčič, predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor. Naš sogovornik je tudi čebelar Brane Borštnik, ki pravi, da mu uživanje čebeljih pridelkov ohranja zdravje.Apiterapija oziroma koristi uporabe čebeljih pridelkovŽe stare civilizacije so se učile od čebel in se spogledovale z apiterapijo, vedo o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje. Pravzaprav se vsak, ki ima čebele in ki dela z njimi, po malem ukvarja z apiterapijo. Karl Vogrinčič, ki ga teme, povezane z apiterapijo, intenzivno zanimajo zadnjih 20 let in je tudi predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor, si je v Močni, kjer stanuje, za svojo dušo in družino postavil apiterapevtski čebelnjak. Pol ure počivanja na panjih, polnih čebel, človeku vrne toliko energije kot pet ur v postelji. “Poslušanje čebel je apiterapija, inhaliranje tega zraka je apiterapija, opazovanje čebel je apiterapija, potem pa prihajajo drugi efekti, uživanje proizvodov.” Vsi čebelji pridelki so popolnoma naravna živila. Pri apiterapiji se običajno uporablja le kristaliziran med. Biti mora cvetlični, torej tisti, ki je pridobljen iz nektarja cvetov, in ne gozdni, ki ga čebele ustvarijo iz izločkov žuželk, ki sesajo sok na rastlini. Med čebelje pridelke, ki učinkujejo na naš organizem, sodijo tudi matični mleček, propolis, ki ga čebele potrebujejo za svoje lastno zdravje, in cvetni prah. Kot pravi Brane Borštnik, čebelar, čebelarski mentor in terenski svetovalec, pozna kar nekaj primerov, ko je uživanje cvetnega prahu olajšalo tegobe s prostato. Sam uživa svež cvetni prah, osmukanec, ki ga čebelam odvzame ob pomoči smukalnikov z nožic, ko se vrnejo s paše, drugi pa dajejo prednost načinu, ko cvetni prah izkopljemo s posebno žličko iz satja, kjer ga čebele shranijo in obogatijo z izločki svojih žlez. “Preden sem začel čebelariti, sem imel angino tudi petkrat, šestkrat na leto. Pojedel sem toliko ospenov, da me je kar želodec bolel. Ko pa sem začel čebelariti, je angina izginila.” Apiterapija v Sloveniji ni sestavni del uradne medicine, vendar jo pogosto priporoča kot dopolnilo pri preprečevanju ali zdravljenju nekega obolenja. Je pa kot eden od naravnih načinov za izboljšanje človekovega počutja in zdravja zelo priljubljena med ljudmi in prav tako zdravljenje s čebeljimi pridelki ne izključuje uradne medicine.  

»Povsem mi je jasno, kakšen užitek je pognati stroj pod seboj, kakšen občutek svobode je to, ki zlahka premami tudi zrelejše ‘fante v drugi puberteti’. A hitrost neusmiljeno veča možnost in težo poškodb. Ko vidiš, kako udarec v glavo kljub čeladi človeka za vselej spremeni, kako neukrotljive so krvavitve, kako se medenica razleti kot porcelanasta skleda, mora razum vselej zmagati,« pravi dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ Danijel Andoljšek. Kaj najbolj vpliva na stopnjo poškodovanosti, ali sodobna oprema lahko prepreči poškodbe in kako pravilno pomagati poškodovanim voznikom enoslednih vozil, bo reševalec, ki pogosto prvi pomaga poškodovanim motoristom, pojasnjeval v Ambulanti 202.Nesreče z motorji, sploh pri velikih hitrostih, prinašajo izjemno težke poškodbe, opozarja Danijel Andoljšek, dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ“Glava je najranljivejši del našega telesa. Glede na statistične podatke je več kot polovica poškodovanih imela poškodbo glave. To lahko povroči hudo invalidnost in dolgo zdravljenje.” – Danijel Andoljšek, reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ “Povsem mi je jasno, kakšen užitek je pognati stroj pod seboj, kakšen občutek svobode je to, ki zlahka premami tudi zrelejše ‘fante v drugi puberteti’. A hitrost neusmiljeno veča možnost in težo poškodb. Ko vidiš, kako udarec v glavo kljub čeladi človeka za vselej spremeni, kako neukrotljive so krvavitve, kako se medenica razleti kot porcelanasta skleda, mora razum vselej zmagati,” pravi dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ Danijel Andoljšek. Kaj najbolj vpliva na stopnjo poškodovanosti, ali sodobna oprema lahko prepreči poškodbe in kako pravilno pomagati poškodovanim voznikom enoslednih vozil, je reševalec, ki pogosto prvi pomaga poškodovanim motoristom, pojasnil v Ambulanti 202. “Kadar koli se vsedete na motor, preden speljete z domačega dvorišča, vedno poglejte, kdo vas čaka, kam se morate vrniti.” – Danijel Andoljšek, reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ

Podatki kažejo, da ima v Sloveniji petina otrok težave s preveliko telesno težo. Javnozdravstvene probleme je nujno reševati tudi s sistemskimi rešitvami. Predstavili bomo, kako deluje nacionalni projekt za krepitev zdravja MoST, ki ga izvajajo v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji.Nacionalni projekt za krepitev zdravja MoST je v dobrem letu izvajanja poskrbel za številne pozitivne zgodbeOzaveščanje ranljivih skupin o preventivi je le eno izmed področij, ki jih skuša obravnavati nacionalni projekt MoST oziroma model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih, ki poteka v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji. “O preventivi poleg vseh drugih želimo predvsem izobraziti tiste, ki jih zdravstveni sistem pogosto spregleda. V to kategorijo spadajo tisti, ki živijo sami, ostareli, matere samohranilke in prebivalci etničnih manjšin.” – Rade Pribaković Brinovec, NIJZ Debelost otrok je še ena izmed težav, s katero se ukvarja projekt MoST. Slovenija je sicer ena izmed redkih držav na svetu, ki je od leta 2011 število čezmerno prehranjenih otrok zmanjšala. Delež teh otrok in mladostnikov pa se je vse do leta 2010 skokovito povečeval, zato bo trajalo še najmanj desetletje, da z zdajšnjimi pozitivnimi smernicami pridemo na želeno raven, dodaja Rade Pribaković Brinovec. “Prvič v državnem obsegu otrokom s povečano telesno težo in njihovim staršem ponujamo storitev, s katero se vključijo v kompleksno delavnico za spremembo življenjskega sloga. To je velika novost, saj smo do zdaj v preventivo po večini vlagali pri odraslih.” Projekt MoST je del kampanje EU PROJEKT MOJ PROJEKT 2019, ki združuje dobre zgodbe porabljanja evropskih sredstev v Sloveniji.  

Migrena ni le močan občasen glavobol, ampak nevrološka bolezen, ki jo je težko obvladovati in je tretji najpomembnejši vzrok invalidnosti pri osebah, mlajših od petdeset let. Ljudi onesposablja na številne načine, jim zmanjšuje kakovost življenja, delovno sposobnost in učinkovitost. In ne nazadnje, migrena je velika težava delodajalcev in družbe, saj strošek bolnikov z migreno v Evropi na leto doseže do sedemindvajset milijard evrov. Zdravila proti migreni, ki jih ponujajo na trgu, ne učinkujejo vselej, nevarna pa je tudi njihova pogosta raba. Ta namreč lahko celo zviša pogostnost in jakost migren ter tako agonijo bolnikov le poveča. Bo novo zdravilo, ki ga lahko predpišejo le nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec, dokončno obračunalo tudi z najtrdovratnejšimi oblikami migrene? Gost oddaje je nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan, ki odgovarja tudi na vprašanja poslušalcev.Nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan o novem zdravilu, ki ga lahko predpišejo samo nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec Migrena ni le močan občasen glavobol, ampak nevrološka bolezen, ki jo je težko obvladovati in je tretji najpomembnejši vzrok invalidnosti pri ljudeh, mlajših od petdeset let. Ljudi onesposablja na številne načine, jim zmanjšuje kakovost življenja, delovno sposobnost in učinkovitost. In  navsezadnje je migrena velika težava delodajalcev in družbe, saj strošek bolnikov z migreno v Evropi na leto doseže do sedemindvajset milijard evrov. Zdravila proti migreni, ki jih ponujajo na trgu, ne učinkujejo vselej, nevarna pa je tudi njihova pogosta uporaba. Ta namreč lahko celo zviša pogostnost in moč migren ter tako agonijo bolnikov le poveča. Bo novo zdravilo, ki ga lahko predpišejo le nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec, dokončno obračunalo tudi z najtrdovratnejšimi oblikami migrene? Gost oddaje je nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan, ki odgovarja tudi na vprašanja poslušalcev.

Zbujanje z glavobolom in zvišanim krvnim tlakom, nenaspanost, potenje, predvsem okoli vratu, so resni opozorilni znaki motenj dihanja v spanju oziroma spalne apneje pri ženskah. Pogosto, ne pa nujno, so povezani s smrčanjem, ki pa je pri ženskah še zmeraj tabu tema. Toda učinek motenj spanja, pogosto povezanih tudi s smrčanjem, je veliko usodnejši. Nezdravljena obstruktivna apneja namreč za ženske prinaša več tveganja za možgansko kap kot kajenje. Zato na motnje dihanja in smrčanje pri ženskah, predvsem v nosečnosti in po menopavzi, opozarjamo v tej oddaji.Vsem bolnikom z dokazano apnejo stroške opornice in CPAP aparata krije zdravstvena zavarovalnica na napotnico“Ženske se lastnega smrčanja bolj sramujemo in se tudi hitreje iz spalnice odselimo, kar pomeni, da nihče ni pozoren na naše dihanje.” – Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik Običajno smrčanje brez apneje vsaj po sedaj znanih podatkih ni nevarno, motnje dihanja v spanju oz. spalnih apneje pa vselej so. Nekaterih vrst apnej kot je t.i. centralna, smrčanje praviloma ne spremlja. Najpogostejše t.i. obstruktivne spalne apneje, ki je za ženske, sploh po menopavzi, precej nevarna, pa brez smrčanja ni! Poti zdravljenja je več: Kadar je apnejo ali pa tudi zgolj smrčanje pomagalo povzročiti očitno povečanje telesne teže, je njeno zmanjšanje prvi nujen ukrep. Druga rešitev je popravljanje toka zraka skozi usta do dihal, bodisi s posebnimi opornicami ali s posegi: pri slednjih velja, da bolj kot je poseg radikalen, bolj dolgo trajajo učinki: odstranitev zelo velikih mandljev pri odraslih ali kirurška korekcija nosnega pretina sta lahko zelo uspešni, tudi dolgoročno. Večina drugih, predvsem laserskih posegov pa je kratkotrajne sape in po letu ali dveh zahteva ponovitev, je jasna specialistka Med ukrepi popravljanja toka zraka skozi usta je tudi izdelava posebne spalne opornice oz ustnega vstavka, ki čeljusti med spanjem drži v najbolj optimalni poziciji. Najbolj učinkovite so po meri izdelane individualna opornica. Ker gre za kar precejšen znesek, je pomembno vedeti, da vsem bolnikom z dokazano apnejo stroške opornice krije zdravstvena zavarovalnica na napotnico. Kadar omenjeni ukrepi niso uspešni, kadar gre za zelo izrazito apnejo ali pa v času nosečnosti, pa je daleč najboljša izbira poseben aparat, imenovan CPAP, ki prek obrazne maske – poenostavljeno povedano- vzdržuje zračni tlak v dihalnih poteh. Tudi tega lahko bolniki z dokazano hudo apnejo dobijo na napotnico. “Spalna apneja, če je huda in nezdravljena, vodi v srčno-žilno ogroženost, nezdravljena pa predstavlja celo večje tveganje za nastop možganske kapi kot kajenje.” – Jasmina Gabrijelčič, specialistka pulmologije in interne medicine iz ljubljanskega UKC

Kultura pogovora izginja, ne le zaradi pomanjkanja časa, ampak tudi zato, ker postajamo vse bolj asocialni. Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje. Mojca Žirovnik, strokovnjakinja za komunikacijo.Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje“Agresivna komunikacija se manj kaže s tem, kaj smo povedali. Večjo težo ima to, kako smo povedali.” – Mojca Žirovnik, strokovnjakinja za komunikacijo Kultura pogovora izginja, ne le zaradi pomanjkanja časa, ampak tudi zato, ker postajamo vse bolj asocialni. Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje. “Sami lahko vplivamo na sogovornikovo vedenje. To pa naredimo tako, da se drugače odzovemo na njegovo vedenje.”

Da je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, bo svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.Smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, je lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanjaDa je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, je svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Pred najmnožičnejšim slovenskim športnim in navijaškim praznikom nas bo zanimalo, zakaj skoraj s pomilovanjem gledamo na tiste, ki ob takih priložnostih ne pijejo alkohola, in zakaj se nam veseli dogodki nasploh zdijo popolni le, če so dopolnjeni s kozarcem, džojntom, črtico ali kakšno sorodno popestritvijo? Je to posledica ukoreninjene tradicije, narodnega značaja ali česa tretjega? In kaj narediti, da se bodo (vsaj) mlajše generacije znale zabavati brez škodljivih substanc?"Pogosto slišim, saj kozarec rdečega vina pri kosilu je zdravo. Ne, priporočljivo je nič!"Skozi stoletja v naši družbi nerazdružljivo povezujemo alkohol in veselje, zato se zdi, da si drugega brez drugega ne znamo predstavljati. Pitje alkohola je pri nas zgodovinsko in kulturološko pogojeno. Že v himni opevamo vince ter omotično in prijetno stanje, ki ga dosežemo s pitjem, pravi Mirjana Frankovič, psihoterapevtka, ki se ukvarja tudi s transakcijsko analizo in s svojim znanjem, ki ga zdaj nadgrajuje še z doktorskim študijem, pomaga tudi ljudem z raznvrstnimi zasvojenostmi. Čeprav imamo res veliko akciji na temo brez alkohola; taka je tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki poteka ravno v času, ko se v Planici dogaja športni praznik, ki naj bi bil dogodek zdravega načina življenja, pa psihoterapevtka Mirjana Frankovič pravi: “Zelo velikokrat ljudje pomislijo, grem v Planico. Uf, kako se ga bom nabasal. Ker žal pač to poistovetijo s fajn se imeti.” Zasvojenosti imajo pogosto skupne vzorce in osnove. Za alkohol pa se odločamo zato, ker je zelo dostopen in družbeno sprejemljiv. Imamo celo skupino ljudi, ki se hvalijo s tem, kako zelo so bili pijani in kaj vse so takrat počeli. Kot pravi Mirjana Frankovič, se moramo vprašati, ali gremo v Planico pit ali navijat za športnike: “Če gremo gledat športnike, je to težko početi s kozarcem, steklenico ali po tem, ko smo že vse to izpraznili. Takrat že zelo malo vidimo. Če je stvar samo v tem, da se gremo napijat, pa je nepomembno, ali smo tam ali kje drugje.”

“Pred nama je Valentina, pojedla je oreščke in ni vedela, da je alergična nanje,” resno pove Uroš Zafošnik, vodja simulacijskega centra ZD Ljubljana. Tam si na glavo poveznemo očala za obogateno resničnost in že smo v položaju, ko rešujemo človeka, ki je dožível anafilaktični šok. V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij, pravi Zafošnik, zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci in tudi laiki možnost, da se hitrega posredovanja naučijo ob pomoči obogatene resničnosti. Nismo teoretizirali, Valentino smo čisto resno reševali v Ambulanti 202.V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij. Pomembno je, da se zdravstveni delavci lahko naučijo hitrega posredovanja v obogateni resničnosti“Pred nama je Valentina, pojedla je oreščke in ni vedela, da je alergična nanje,” resno pove Uroš Zafošnik, vodja simulacijskega centra ZD Ljubljana. Tam si na glavo poveznemo očala za obogateno resničnost in že smo v položaju, ko rešujemo človeka, ki je dožível anafilaktični šok. V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij, pravi Zafošnik, zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci in tudi laiki možnost, da se hitrega posredovanja naučijo ob pomoči obogatene resničnosti. Ne bomo teoretizirali, Valentino bomo čisto resno reševali v četrtkovi Ambulanti 202. Jutri na @Val202 rešujem Valentino, ki je doživela anafilaktični šok. Na srečo se to ni zgodilo v realnem življenju, ampak v obogateni resničnosti. Kako mi je šlo in ali je Valentina preživela, izveste jutri ob 10.00 v #Ambulanta202. ⏰ pic.twitter.com/erEr58PrFv — Maja Stepančič (@mstepancic) March 13, 2019

»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno.Ljudje se preventivnih pregledov ne udeležijo, ker jih je strah, da jim bodo nekaj ugotovili»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno. “Vsak, ki ima izbranega osebnega zdravnika in je starejši od 30 let, ima na vsakih pet let možnost opraviti preventivni pregled.”