Bolnik včasih sploh ne ve, da ima v glavi deset centimetrov velik tumor

»Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje? Poglavja: 00:10:15 Tri vrste možganskih krvavitev in njihove (usodne) posledice 00:21:40 Zmote o plastičnosti otroških možganov 00:23:45 Še tako nedolžen udarec v glavo je lahko usoden 00:26:28 Nevarnosti preventivne antikoagulantne terapije, tudi aspirina 00:28:50 Kako vemo, da nam v glavi raste tumor 00:38:05 Monitoriranje med operacijo in kraniotomija v budnem stanju 00:50:55 Razpok anevrizme: visoka smrtnost in nesmiselnost presejalnega programa 00:58:41 Največji občutek nemoči in posebnosti operiranja otrok 01:04:42 Soočenje z lastno smrtnostjo: izkušnja, ki je spremenila pogled na bolnike