Second hand

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo žal poslovili od še ene rap legende, Rob-a Base-a, ki je umrl po raku v starosti 59 let. Pohvale in sožalja, kot sta »Bil je legenda« in »res JE BIL na mikrofonu«, so prihajala z vseh strani. Rob Base, domačin iz Harlema, čigar pravo ime je bilo Robert Ginyard, je najbolj znan po hip-hop klasiki iz osemdesetih let prejšnjega stoletja »It Takes Two«, ki jo je ustvaril s svojim glasbenim partnerjem DJ E-Z Rock-om, kateri nas je zapustil leta 2014. Pripisujejo jima zasluge za uspeh hip-hopa v plesnih klubih in na pop lestvicah, po uspehu pesmi pa je duo postal glasbena sila, ki je zaslovela. Base je v intervjuju za Rolling Stone leta 2014 povedal, da je bil nastanek pesmi spontan in da je bil nad njenim uspehom šokiran. »Pri pesmi It Takes Two smo bili pri prijatelju in smo prelistavali kup plošč,« je dejal. »Tisto noč smo morali v studio in nismo imeli ničesar pripravljenega, a smo našli in nam je bil všeč sempl Lyn Collins ter smo šli v studio,« je nadaljeval Base. Kot je omenil, glavni sempl izvira iz skladbe Think (About It) Lyn Collins iz leta 1972, ki jo je produciral James Brown. Lynina pesem je poseben primer v industriji semplanja, saj je bila semplana v več kot 4000 kasnejših pesmih. V uvodu pesmi »It Takes Two« pa je uporabljen tudi drug, manj znan sempl iz pesmi: Space Dust skupine Galactic Force Band. Če pogledamo še v drugo smer, je bila tudi pesem »It Takes Two« zaradi svojega vpliva semplana v več kot 250 kasnejših hip hop pesmih.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje pesmi »Just The Way You Are« Milkyja in Malla Graba. Pesem ima zanimivo zgodovino. Mall Grabov remiks pesmi »Just The Way You Are« je doživel eksploziven odziv na Instagramu, TikToku, YouTubu in SoundCloudu, in je bil deležen velikega povpraševanja občinstva, zato je bil kasneje izdan kot sodelovanje, ki ga poslušamo. Remix je znan tudi po uporabi v nogometnem klubu Manchester City kot navijaškega skandiranja napadalca Antoina Semenyoja. To ni bil edini remiks, saj sta originalno različico remiksirala tudi avstralska skupina Pnau in francoski DJ David Guetta, vendar ne s tako velikim uspehom. Oglejmo si torej še neremiksirano različico od Milky. »Just the Way You Are« je pesem italijanske house glasbene skupine Milky, ki je bila izdana kot njihov prvenec avgusta 2002. Čeprav se v domači državi skupine pesem ni uvrstila na lestvice, je bila med prvimi desetimi uspešnicami v Združenem kraljestvu in drugod. Prav tako v Združenih državah Amerike, kjer je bila prvi uradni singel številka ena na lestvici Billboard Dance Radio Airplay, čeprav je prvo mesto dosegla takrat, ko lestvica še ni bila uradno objavljena. Milky je italijanski dance-pop projekt, ki sta ga ustvarila producenta Giordano Trivellato in Giuliano Sacchetto, sodelovanje, ki stoji za nekaterimi najbolj prepoznavnimi klubskimi himnami 90. let in zgodnjih 2000-ih. Njihov prebojni singel je bila pesem v ozadju »Just The Way You Are«. Znani po svoji značilni mešanici privlačnih melodij, gladke produkcije in čustvene energije, so producirali in napisali več kot 200 singlov, izdanih po vsej Evropi, vključno z uspešnicami izvajalcev, kot so Jinny, JJ Brothers in Carol Bailey. Vokale skupine Milky je dala italijanska pevka Giuditta, katere sodelovanje z Giordanom in Giulianom se je začelo po naključnem srečanju v trgovini s ploščami. No, za ustvarjanje »Just The Way You Are« niso uporabili le Giudittinega vokala, temveč sta bila vključena tudi dva sempla. Eden od njih je »Streets of Your Town« skupine The Go-Betweens iz leta 1988 in uporabljena je bila tudi »Listen to What the Man Said« iz projekta Paula McCartney-ja, »Wings«.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje pesmi Lane Del Rey »White Feather Hawk Tail Deer Hunter«. Del Rey je naslov pesmi razkrila prek svoje Instagram zgodbe in jo označila za svojo »najljubšo pesem« z albuma Stove. »To je tista, na katero sem čakala,« je dejala. »White Feather Hawk Tail Deer Hunter« vsebuje redko instrumentacijo, razen nekaj magičnih godalnih aranžmajev. V pesmi Lana najde prostor za ljubezen in novoodkrit občutek same sebe. Za ustvarjanje svojega novega glasbenega raziskovanja v pesmi »White Feather Hawk Tail Deer Hunter« jo je navdihnilo drugo veliko ime v zgodovini glasbe, Ella Fitzgerald, in njena pesem »Laura« iz leta 1964. »Laura« Elle Fitzgerald je pravzaprav priredba pesmi, ki sta jo Johnny Mercer in David Raksin napisala za noir film Laura iz leta 1944, pesem pa je jo je poleg Elle priredilo več kot 50 drugih uspešnih izvajalcev. Ella Jane Fitzgerald je bila ameriška pevka, tekstopiska in skladateljica, včasih imenovana tudi »Prva dama pesmi«, »Kraljica jazza« in »Lady Ella«. Med njenimi priznanji so 14 nagrad Grammy, nacionalna medalja za umetnost in številne druge. Leta 1993 je Fitzgerald po skoraj 60 letih kariere imela svoj zadnji javni nastop. Tri leta pozneje je Fitzgerald umrla v starosti 79 let po letih slabšanja zdravja.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice »I Can’t Wait!« francoskega producenta Boba Sinclarja in kanadske pop pevke Kiesze. Bob Sinclar je francoski glasbeni producent, DJ in remikser, ki je postal znan po popularizaciji »francoskega pridiha« house glasbe z uporabo filtriranih disko godal. V 2000-ih je več Sinclarjevih pesmi postalo mednarodnih uspešnic, še posebej priljubljenih v Evropi. Med najbolj priljubljenimi so »The Beat Goes On«, »Love Generation« in »World, Hold On (Children of the Sky)«. Sledile sta še priredbi »Rock This Party (Everybody Dance Now)«, »Lala Song« in številne druge, Sinclar pa je v svoji dolgi karieri ustvaril na desetine uradnih remiksov, vključno s pesmimi izvajalcev, kot so Jamiroquai, Moby, James Brown, Madonna, Annalisa, Robin Schulz in Rihanna. Tokrat ni nič drugače. »I Can't Wait«, sodelovanje s Kieszo, je moderna house predelava istoimenske klasike Nu Shooz iz leta 1986. Sinclarjeva in Kieszina različica uspešnico iz 80-ih obrne na glavo – zamenja funky synth-pop zvok in nepozaben basovski riff za hiperelektronsko produkcijo, s čimer ustvari drzen plesni ritem. Klasični vokalni pridih pesmi je še vedno prisoten in je poklon predhodnici. »To je most med obdobji. Pesem ima tisto energijo, ki te premakne brez razmišljanja. V njej je tisti disko ritem, tista analogna toplina, tista zanka, ki te nikoli ne izpusti« pravi Sinclar. Nu Shooz je ameriška R&B skupina, ki jo vodita zakonca John Smith in Valerie Day iz Portlanda v Oregonu. Nu Shooz so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA izdali štiri albume, potem pa si vzeli odmor.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje nove pesmi »Get Away«, v kateri združita moči Kungs in Boys Noize. Alexander »Alex« Ridha, znan pod umetniškim imenom Boys Noize, je nemško-iraški producent elektronske glasbe, tekstopisec in DJ. Leta 2005 je Ridha ustanovil svojo založbo Boysnoize Records, leta 2025 pa je lansiral novo konceptualno založbo Ones and Zeros. Leta 2012 ga je Rolling Stone uvrstil med 10 najboljših »DJ-jev, ki vladajo Zemlji«. Kot je povedal na X: »Prvotno idejo za pesem sem imel že nekaj časa nazaj in ko sem jo pokazal Kungsu, je točno vedel, kaj bo z njo naredil!« Valentin Brunel, bolj znan pod umetniškim imenom Kungs, je francoski DJ, glasbenik in producent. Rojen v Toulonu, je svoj prvi album Layers izdal leta 2016 po uspehu s skladbo »This Girl«, sodelovanjem s Cookin' on 3 Burners, ki je postala mednarodna uspešnica, in kasneje »Don't You Know« z Jamiejem N. Commonsom in »I Feel So Bad« z Ephemerals. Za ustvarjanje »Get Away« pa sta uporabila tudi sempl iz pesmi »Do You Wanna Get Away« iz leta 1986 od Shannon. Brenda Shannon Greene, profesionalno znana kot Shannon, je ameriška pevka in tekstopiska freestyle in dance-pop glasbe. Najbolj je znana po svojem singlu »Let the Music Play«, ki je leta 1983 zasedel vrh lestvice Billboard Dance Club Songs in bil zlato certificiran.

Pozdravljeni v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Automatic od Jessie Ware. Jessie Ware je pravkar izdala nov album Superbloom in pred izidom je predstavila »Automatic« kot tretji singel, ta pa se začne z govorom igralca, nominiranega za oskarja, Colmana Dominga. »To je praznovanje romantike in povezanosti. Na začetku sem bila pravzaprav jaz glas, a sem si želela nekoga bolj seksi in uglajenega in vedela sem, da je Colman Domingo pravi človek za to delo!« Prihaja kot ta »glas bogov ljubezni«. Glas Colmana Dominga ni edino, kar je Jessie Ware uporabila v Automatic, saj je zanjo semplala pesem Boca Chica skupine Les Baxter in 101 Strings. Orkester 101 Strings je bil blagovna znamka za zelo uspešno organizacijo za lahkotno simfonično glasbo, katere diskografija je v 24 letih, začenši z letom 1957, presegla 150 albumov. Orkester 101 Strings je imel 124 godalnih instrumentov, sprva pa ga je dirigiral Wilhelm Stephan. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Leslie Thompson Baxter, znan kot Les Baxter, sodeloval z orkestrom in z njim izdal štiri albume. Les je bil ameriški skladatelj, dirigent in glasbenik. Najprej je delal kot aranžer in skladatelj za swing skupine, nato pa razvil svoj slog lahkotne glasbe, znan kot exotica. Les je posnel več kot 250 radijskih, televizijskih in filmskih skladb ter ima filmsko zvezdo na Hollywoodskem pločniku slavnih.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali Lizzo-in najnovejši poskus vrnitve k uspehu po dolgem času s pesmijo "Don't Make Me Love U". Njen niz uspešnic se je ustavil leta 2023, ko so jo nekdanji zaposleni večkrat tožili, obtoževali spolnega nadlegovanja in ustvarjanja sovražnega delovnega okolja. Poglejmo, kaj ji v zvezi z vrnitvijo uspe doseči z njeno svežo synth-rock pesmijo v slogu 80-ih. V njej se resnično oklepa estetike in nastopa Tine Turner, s tem da tudi interpolira klaviaturno linijo iz pesmi "The Best" ter tudi basovsko linijo pesmi "Livin' On A Prayer" Bon Jovi-ja. Zaradi teh interpolacij ima pesem devet avtorjev, šest poleg Lizzo in dveh njenih producentov. Ni treba veliko razlagati o Tini Turner, »kraljici rock 'n' rolla«, ki je prebila tako rasne kot spolne ovire v rock glasbi in postala pomembna osebnost v popularni kulturi. Njene pesmi so bile semplane v več kot 100 kasnejših pesmih in prirejene v več kot 160 primerih. Omenimo le dejstvo, ki ga morda ne poznate, da je bila pesem »The Best«, ki sta jo soavtorirala Mike Chapman in Holly Knight, najprej ponujena Paulu Youngu, ki jo je zavrnil. Bonnie Tyler je bila prva izvajalka, ki jo je posnela, vendar z njo ni imela velikega uspeha. Pa poglejmo še drug vir za interpolacijo, Bon Jovi-jevo pesem »Livin' On A Prayer«. Pesem je bila zelo uspešna tako na rock kot pop radiu, njen videospot pa je bil deležen velike rotacije na MTV, kar je skupini prineslo velik uspeh s pesmijo. Velja za Bon Jovi-jev prepoznavni hit, desetletja po izidu se je uvrstil na vrh seznamov glasov oboževalcev in se ponovno uvrstil na lestvice po vsem svetu.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo posvetili ozadju nove pesmi skupine Depeche Mode »Universal Soldier«, ki jo najdemo na albumu »HELP(2)«, ki ga je izdala založba War Child Records. Časovni okvir izida pesmi ne bi mogel biti bolj osupljiv. Pesem je izšla isti teden, ko so ZDA in Izrael sprožili nepotrebno vojno proti Iranu, kar je stopnjevalo napetosti in sejalo kaos. Pesem je eno najbolj prepričljivih del Depeche Mode, ki so jih ustvarili v dveh desetletjih. Pesem je polna ropotanja verig, srhljivih sintetizatorjev in težkega, premišljenega ritma, ki ga zasidra Gahanov glas. Skupina je pesem posnela v studiu Abbey Road novembra 2025. Producent James Ford, ki je s skupino sodeloval pri Memento Mori, jo je pomagal oblikovati. Za NME je povedal: »Martin je vedno spremljal politično dogajanje v svetu. Njihov proces je pogosto precej počasen, zato nekaj časa nisem pričakoval, da bo iz tega kaj nastalo. Potem pa je bila nenavadno ena hitro prispelih skladb, ko je Martin našel skladbo za priredbo. Všeč mi je, ko ljudje resnično obrnejo pesem v priredbo, tako da se zdi kot njihova lastna skladba. Mislim, da je res zanimiva različica.« Buffy Sainte-Marie, ki je napisala izvirnik, je najbolj znana po pesmi »Up Where We Belong«, nagrajeni z oskarjem, iz filma An Officer and a Gentleman. »Universal Soldier« je napisala leta 1963, potem ko je srečala ranjene ameriške vojake, ki so se vračali domov iz vietnamske vojne. Pesem je bila že večkrat prirejena, s strani Donovana, Glena Campbella, First Aid Kit in drugih. Za svojo glasbo, pa tudi za delo na področju izobraževanja in družbenega aktivizma, je prejela priznanja in nagrade. Njena kariera je uspešno trajala do leta 2023, ko je napovedala upokojitev.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje pesmi Olivie Rodrigo "The Book of Love". Nastala je za dobrodelni album Help(2) založbe War Child Records. Izhaja tri desetletja po originalnem albumu Help, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja združil Paula McCartneyja, Oasis, Sinéad O'Connor in Radiohead, da bi zbrali denar za bosanski konflikt. Rodrigo je sredi nenehnega konflikta v Gazi odkrito izrazila svojo podporo palestinskemu ljudstvu in julija na Instagramu zapisala: »Ni besed, s katerimi bi opisala bolečino, ki jo čutim, ko sem priča opustošenju, ki se povzroča nedolžnim ljudem ... to je grozljivo in popolnoma nesprejemljivo. Obupati nad njimi pomeni obupati nad našo skupno človečnostjo.« V intervjuju o albumu se je producent James Ford spominjal, kako posebno je bilo Rodrigino snemanje v studiu, ko je ustvarjala svojo različico pesmi »The Book of Love«. »Olivio sem prepričal, naj naredi nekaj, čemur smo rekli 'Sinatra-style', torej snemanje v živo z godalno sekcijo,« je povedal za Billboard. »Bila je takšna profesionalka, bila je vesela in je k temu pristopila z entuzijazmom – preprosto je vstopila v studio in zadevo odlično izpeljala.« Kot je Ford razkril, je pesem »The Book of Love«, ki jo je prispevala za album Help(2), priredba, njena različica pesmi skupine The Magnetic Fields iz leta 1999. »The Book of Love« se nahaja na njihovem konceptualnem albumu v treh delih: 69 Love Songs, ki vsebuje 23 skladb v vsakem od treh delov. Album v treh delih je izšel leta 1999, »The Book of Love« pa se pojavi na prvem kot skladba številka 12.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo osredotočili na novi singl Lykke Li »Lucky Again«. Priznana švedska umetnica se je vrnila s svojo prvo novo glasbo po štirih letih. »Lucky Again« je prvi košček njenega šestega studijskega albuma The Afterparty. Napisala ga je v Los Angelesu in posnela v Stockholmu s 17-članskim godalnim orkestrom. Album traja le 24 minut in raziskuje koncepte smrtnosti, hedonizma in minljivosti. »Lucky Again« je izstopajoča skladba, ki za Li pomeni 'začetek obdobja prenove', in skoraj zagotovo bo album The Afterparty eden izstopajočih albumov leta 2026. »Med vsemi temi albumi sem se vrtela v ljubezenski odvisnosti. Zdaj pa vstopam v svojo eksistencialno dobo,« pravi Li. »Zame je to samsara v pesmi. Kolo življenja; zmaga, izguba, življenje, smrt. Imeti nekaj in moliti, da boš to spet imel. Naj bo to seks, denar, vitalnost, ljubezen. Vedno sem govorila, da si želim Vivaldijevo pesem na svoji poroki ali pogrebu, ampak mislim, da ji uporaba tukaj daje več energije.« Kot je že omenila, inspiracija in material za pesem izvira iz 300 let stare Vivaldijeve pesmi. Natančneje, sempl, uporabljen v novi pesmi Lykke Li, izvira iz Richter-jevega dela Spring 1. Spring 1 je del njegove celotne rekompozicije in reinterpretacije Vivaldijevih Štirih letnih časov. Čeprav je Richter dejal, da je zavrgel 75 odstotkov Vivaldijevega originalnega gradiva, so deli, ki jih uporablja zančeni, kar poudarja njegovo izhodišče v postmoderni in minimalistični glasbi.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje najnovejše pesmi skupine Black Keys, »You Got To Lose«. S pesmijo so napovedali nov, štirinajsti album »Peaches!«, ki je presenetljivo hitro izšel, saj so lanskega avgusta izdali album »No Rain No Flowers«. Oboževalci ga obožujejo, saj gre za vrnitev k njihovim prvotnim, precej surovim, ne poliranim blues rock koreninam. Pevec Dan Auerbach surovo zbirko desetih pesmi opisuje kot »najbolj naraven album« skupine od njihovega prvenca leta 2002, The Big Come Up. »You Got To Lose« je priredba blues skladbe Earla Hookerja, ki jo že pred tem priredil kitarist George Thorogood, in njegovi različici je priredba Black Keys podobna. Earl Hooker, ki je originalno napisal pesem »You Got To Lose«, je bil čikaški blues kitarist, znan po izjemnem igranju slide kitare. Veljal je za »glasbenika vseh glasbenikov« in je nastopal z blues izvajalci, kot so Sonny Boy Williamson II, Junior Wells in John Lee Hooker, ter vodil lastne skupine. Njegovo igranje kitare so cenili številni njegovi vrstniki, vključno z B. B. Kingom, ki je dejal: »Zame je najboljši sodobni kitarist. Pika. S slideom je bil najboljši. Nihče drug ni bil kot on, bil je preprosto edinstven.«

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje nove pesmi »Dive Into Me«, pri kateri Alok in Khalid združujeta moči. Sodelovanje združuje ta dva mednarodno priznana umetnika na vrhuncu kariere. Alok je trenutno na 3. mestu lestvice 100 najboljših DJ-jev revije DJ Mag in je že štiri leta zapored najboljši DJ v Latinski Ameriki. Khalid je sedemkratni nominiranec za grammyja in ga je revija TIME razglasila za enega najvplivnejših ljudi, saj je dosegel več kot 50 milijard pretokov pesmi na različnih platformah. »Dive Into Me« je medžanrska pesem, ki povezuje sodobni pop vokal z elektronsko produkcijo. »Dive Into Me« je zgrajena okoli svetlih, živahnih sintetizatorjev in živahnega bobnarskega vzorca ter postavlja Khalidov vokal v center produkcije. Vendar pesem ni delo samo teh dveh superzvezdnikov, saj sta zanjo uporabila semple pesmi 'What's a Girl to Do' od Fatima Yamaha. Fatima Yamaha je ime, ki ga uporablja zelo zanimiv glasbeni umetnik in producent iz Amsterdama, Bas Bron. Deluje pod številnimi psevdonimi: Bastian, Dubbel B, Fatima Yamaha, Gifted, Majoor Vlosshart: de Neger Des Heils. (Mah-yor Flos-hart: duh Nay-gher des Hiles) in Seymour Bits. Bas Bron je tudi pevec in glavni producent v hip hop in R&B skupini 'De Jeugd van Tegenwoordig', ki je s singlom "Watskeburt" dosegla mednarodni uspeh. Občasno sodeluje in nastopa kot raper 'Dubbel B' ali kot 'Majoor Vlosshart: de Neger Des Heils'. (Mah-yor Flos-hart: duh Nay-gher des Hiles)

Dobrodošli v Second hand. Danes se poslavljamo od še ene legende, ki je na več načinov tesno povezana s semplanjem. Afrika Bambaataa, eden od ustanoviteljev hip-hop kulture in ključna sila pri uveljavitvi hip-hopa v mainstreamu, je umrl v starosti 68 let zaradi zapletov povezanih z rakom. Bambaataa, rojen kot Lance Taylor staršem priseljencem z Jamajke in Barbadosa v Bronxu, je odraščal v času črnskega osvobodilnega gibanja. Njegovo posebno breakbeat deejayanje na hišnih in uličnih zabavah v Bronxu je pomagalo oblikovati hip-hop že v zgodnjih sedemdesetih letih. Bambaataa je bil pogosto priznan kot eden od treh bronx DJ-jev – skupaj z D.J.-jem Kool Hercom in Grandmaster Flashom – ki so ustanovili in pospešili hip-hop zgodbo. Kot najstnik je postal član skupine Black Spades in s svojimi vodstvenimi sposobnostmi leta 1973 soustanovil Universal Zulu Nation. To je bila mednarodna skupina za ozaveščanje o hip-hopu, ki si je prizadevala mladinsko kulturo preusmeriti stran od nasilja in jo usmeriti k ustvarjalnosti. S svojo uspešnico Planet Rock iz leta 1982 je dosegel svetovno prepoznavnost in mu pripisujejo zasluge za oblikovanje hip hopa v osemdesetih letih. Veljal je za mojstra plošč in je črpal iz najrazličnejših žanrov in virov. Za ustvarjanje Planet Rocka je uporabil semple iz petih pesmi, če pa pogledamo v drugo smer semplanja, je zaradi njegovega vpliva zgolj to pesem kasneje semplalo skoraj 500 izvajalcev, kar je osupljivo.

Danes si bomo ogledali rezultate nedavne podelitve Grammyjev. Kot v prejšnjih letih je bila glasba, ki temelji na semplih, ponovno dobro zastopana. Danes se bomo osredotočili na največjo, Nagrado za posnetek leta in njenega prejemnika. Kendrick Lamar je drugo leto zapored ukradel vso pozornost, saj je domov odnesel kar pet nagrad, med drugim nagradi za omenjeni Posnetek leta in Najboljšo melodično rap pesem za pesem »Luther«, nominiran pa je bil še za več drugih. Poleg teh je osvojil tudi nagrado Najboljši rap album z albumom »GNX«, na katerem najdemo skladbo ''Luther'', album pa vsebuje semple na devetih od dvanajstih skladb, s katerimi se naslanja na črnsko glasbo in žanre skozi desetletja, od soula Cheryl Lynn in Lutherja Vandrossa iz 80. let in R&B-ja SWV iz 90. let do ikoničnega hip hopa z zahodne obale 2Paca, na katerega se Kendrick pogosto sklicuje. Kendrick je osvojil tudi nagrado za Najboljšo rap pesem s pesmijo »TV off« v sodelovanju z Leftyjem Gunplayem in nagrado za Najboljši rap nastop s sodelovanjem pri pesmi »Chains & Whips« Clipseja, Pushe T in Malice v sodelovanju z njim in Pharrellom Williamsom. Ozadje samplanja v skladbi »Luther« je v marsičem očitna. Že sam naslov pesmi namiguje na skladbo, ki jo sampla: »If This World Were Mine« Cheryl Lynn in Lutherja Vandrossa, in na podelitvi nagrad je bilo s tem povezano nekaj komičnih zapletov. Luther Vandrossa je voditeljica nagrad Cher nenamerno imenovala za zmagovalca namesto Lamarja. Omenimo, da je "If This World Were Mine" priredba, v originalni različici je izdana iz leta 1967 v izvedbi soul glasbenega dua Marvina Gayeja in Tammi Terrell z njunega albuma United. Komercialno pesem sicer za Gayeja ni bila velika uspešnica, a petnajst let po originalnem posnetku sta jo Luther Vandross in Cheryl Lynn ponovno posnela za svoj album Instant Love in takrat je postala velika uspešnica. Luther Vandross je prav tako bil prejemnik nagrad Grammy, osem teh, in prodal je več kot 40 milijonov plošč po vsem svetu. Znan kot "Žametni glas", je bil leta 2021 posmrtno sprejet v Nacionalno dvorano slavnih ritma in bluesa.

Prejšnji teden smo pod drobnogled vzeli nagrado Grammy za Posnetek leta in Kendricka Lamarja, toda glasba, ki temelji na semplih in priredbe so bili na letošnji podelitvi nagrad ponovno zastopane v vseh kategorijah, od hip hopa do popa in rocka. V tej oddaji si poglejmo nagrade za albume. Nagradi za Album leta in Najboljši album Música Urbana je prejel Bad Bunny. Bad Bunnyjev dvojno nagrajeni album 'Debí Tirar Más Fotos' je poln semlov, ki nakazujejo njegove slogovne korenine, od portoriških skladb iz 70. let do reggaeton klasik iz zgodnjih 2000-ih, poleg tega tudi reference na njegova lastna prejšnja dela. Tudi drugi nominiranci v kategoriji Album leta so bili prav tako bogati s sempli, na primer v prejšnji oddaji omenjena albuma GNX Kendricka Lamarja in Mayhem Lady GaGa, pa tudi album Justina Bieberja 'SWAG'. Med nominiranci sta bila tudi album »CHROMAKOPIA« Tylerja The Creatorja in album »Let God Sort 'Em Out' od Cipse. Lady Gagin album »MAYHEM«, ki vključuje pesem »Abracadabra«, je osvojil nagrado za najboljši pop vokalni album. Tudi drugi nominiranci v tej kategoriji so uporabljali tuje materiale, pri čemer je album »Something Beautiful« Miley Cyrus vseboval semple od Björk in Soulwaxa do Albinonijevega Adagia v g-molu. Nagrado za Najboljši plesni/elektronski album je prejela FKA Twigs za album »Eusexua«, ki je vseboval nekaj izbranih semplov. Ni presenetljivo, da so bili mnogi albumi v tej kategoriji polni samplov, med drugim tudi album »Ten Days« skupine Fred Again.., ki je vseboval skoraj dvajset samplov, in album »Fancy That« PinkPantheress, ki je bil poln samplov v povezavi njeno naklonjenostjo do britanskih plesnih klasik. Vsi nominiranci v kategoriji Najboljši rap album so seveda vsebovali izbor samplov. Nagrado za Najboljši tradicionalni pop vokalni album je prejel album od Laufey z naslovom »A Matter Of Time«. Tudi v tej kategoriji je Laufeyjina pesem »A Matter Of Time« vsebovala priredbo. Priredbe so bile povezovalna tema večine drugih nominiranih albumov: album Lady Gaga »Harlequin« je vseboval štiri priredbe, božični album Jennifer Hudson z naslovom »The Gift of Love« je vseboval priredbe v desetih od šestnajstih skladb, album Barbre Streisand z naslovom »The Secret Life of Partners Volume 2« pa je prav tako vseboval večinoma priredbe. Nagrado za Najboljši latino pop album je prejel album Natalie Lafourcade z naslovom »Cancionera«. Na njenem albumu je bila tudi priredba pesmi Tlena Huicanija z naslovom »La Bruja« iz leta 1988. Karol G-jev album 'Tropicoqueta', ki je bil prav tako nominiran v tej kategoriji, je imel največ semplov, saj so se pojavljali na približno tretjini od 20 skladb na albumu, od sodobne latino glasbe in popa 80-ih do Pérezove Pradove klasike iz leta 1950 'Mambo #5'. Nagrado za najboljši R&B album je prejel Leon Thomasov album 'Mutt'. Tudi ta je poln semplov, ki se nagibajo k klasičnemu soulu 70-ih izvajalcev, kot sta Donny Hathaway in Lou Rawls, pa tudi vzorcev iz sodobne glasbene knjižnice Frollen Music Library.

Danes si bomo ogledali ozadje uspešnice Girl, Get Up od Doechii v sodelovanju s SZA. Doechii je leto, ki vključuje nagrado Grammy za najboljši rap album in bliskovit vzpon do slave, zaključila s presenečenjem, singlom Girl, Get Up v sodelovanju z SZA. To je zadnja pesem v seriji Doechii »Swamp Sessions«, kjer se je po drugih skladbah Swamp Sessions »Nissan Altima«, »Bullfrog« in »Catfish« izzvala, da napiše pesem v eni uri. S pesmijo Doechii in SZA omogočata temnopoltim dekletom po vsem svetu, da se postavijo bolj pokončno in se počutijo veliko bolj ponosne, ter naslavljata predsodke glasbene industrije in vzpon, ki ga bije, da bi preživela še en dan v središču pozornosti. Doechii smo v Second Hand večkrat srečali in tudi za to pesem si je sposodila starejši material. V skladbi Girl, Get Up je semplala pesem "What Happened to That Boy" iz leta 2002 od Birdman-a in Clipse, pri čemer je kombinirala umirjene sintetizatorje s sposojenimi kitarami in bobnarskimi ritmi. Kritikom je bila pesem všeč, predvsem kako Birdman "s svojim elegantnim južnjaškim pristopom vodi predstavo". Poleg glasbenega dela je Birdman tudi izvršni direktor založbe in javna podoba založbe Cash Money Records, ki jo je leta 1991 soustanovil s starejšim bratom Ronaldom "Slimom" Williamsom. Najbolj je znan po tem, da je odkril in mentoriral raperja iz New Orleansa Lila Wayna, s katerim je leta 2006 izdal skupni album Like Father, Like Son. Kot vodja založbe Cash Money Records je bil osrednjega pomena za kariero in komercialni uspeh Wayna, pa tudi za prihodnje podpisnike, vključno z Drake-om, Nicki Minaj in Tygo.

Danes si bomo ogledali ozadje uspešnice Girl, Get Up od Doechii v sodelovanju s SZA. Doechii je leto, ki vključuje nagrado Grammy za najboljši rap album in bliskovit vzpon do slave, zaključila s presenečenjem, singlom Girl, Get Up v sodelovanju z SZA. To je zadnja pesem v seriji Doechii »Swamp Sessions«, kjer se je po drugih skladbah Swamp Sessions »Nissan Altima«, »Bullfrog« in »Catfish« izzvala, da napiše pesem v eni uri. S pesmijo Doechii in SZA omogočata temnopoltim dekletom po vsem svetu, da se postavijo bolj pokončno in se počutijo veliko bolj ponosne, ter naslavljata predsodke glasbene industrije in vzpon, ki ga bije, da bi preživela še en dan v središču pozornosti. Doechii smo v Second Hand večkrat srečali in tudi za to pesem si je sposodila starejši material. V skladbi Girl, Get Up je semplala pesem "What Happened to That Boy" iz leta 2002 od Birdman-a in Clipse, pri čemer je kombinirala umirjene sintetizatorje s sposojenimi kitarami in bobnarskimi ritmi. Kritikom je bila pesem všeč, predvsem kako Birdman "s svojim elegantnim južnjaškim pristopom vodi predstavo". Poleg glasbenega dela je Birdman tudi izvršni direktor založbe in javna podoba založbe Cash Money Records, ki jo je leta 1991 soustanovil s starejšim bratom Ronaldom "Slimom" Williamsom. Najbolj je znan po tem, da je odkril in mentoriral raperja iz New Orleansa Lila Wayna, s katerim je leta 2006 izdal skupni album Like Father, Like Son. Kot vodja založbe Cash Money Records je bil osrednjega pomena za kariero in komercialni uspeh Wayna, pa tudi za prihodnje podpisnike, vključno z Drake-om, Nicki Minaj in Tygo.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali nepričakovano sodelovanje »Satisfaction Skank«. Fatboy Slim in The Rolling Stones so uradno napovedali sodelovanje, ki na novo predstavlja uspešnico Rolling Stonesov »(I Can’t Get No) Satisfaction« z energičnim elektronskim pridihom Fatboyja Slima. Fatboy Slim je skladbo v objavi na Instagramu v zakulisju opisal kot »Tisto, ki je nikoli ne bi mogli izdati«. Zakaj zdaj? Pesem je Cook pravzaprav ustvaril pred 25 leti, tako da je riff iz pesmi Satisfaction vpletel v svojo uspešnico The Rockafeller Skank, potem ko se je »dolgočasil« predvajanja originala v živo. V 2000-ih se je pesem bliskovito razširila po spletnih mestih za deljenje datotek, kot sta Napster in Kazaa, vendar so Stonesi do zdaj zavračali odobritev za komercialno izdajo. Skozi leta je bilo več poskusov, da bi bil vzorec odobren. »Poklical me je Mick Jagger in rekel je, da ga je slišal in da mu je miks všeč,« se je spominjal Cook. »Vendar je njegov menedžment rekel: 'Ne, o tem se sploh ne da pogajati',« čeprav je bila pesem semplana in prirejena v več kot 200 drugih primerih. »Že 20 let smo imeli precej gladek 'ne',« je dejal Cook. Zdaj je pobuda prišla s strani Stonesov. Cooku so celo dali svoje 'master' posnetke, da je lahko ustvaril kakovostnejšo različico originalnega miksa. Dostavljeni so bili, pravi, »v oklepnem kombiju«. No, glavni pesmi, uporabljene za današnjo mešanico, so očitne. Ena je (I Can’t Get No) Satisfaction, 60 let stara legendarna pesem in njen zelo znan kitarski riff, ki se je Keithu Richardsu porodila v sanjah. Druga, Rockafeller Skank Fatboyja Slima, je bila prav tako velika uspešnica, ja pa bila eden najzahtevnejših montažnih projektov Fatboy slima. Omenimo nekatere uporabljene semple in materiale zanjo. I Fought the Law skupine The Bobby Fuller Four, Sliced ​​Tomatoes skupine Just Brothers, Join the Gang od David Bowie-a, Soup skupine J.J. All Stars, Beat Girl - Main Title od John Barryja, Vinyl Dogs Vibe od Vinyl Dogs in Lord Finesseja in pravzaprav jih je uporabil še veliko več.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poslovili od glasbene legende, kitarista, čigar delo instrumentalista, producenta in tekstopisca pri založbi Stax Records je pustilo neizbrisen pečat na soul glasbo v Memphisu. Steven Cropper, rojen leta 1941, včasih znan kot " The Colonel - Polkovnik", je umrl decembra. Bil je kitarist hišne skupine Stax Records, Booker T. & the M.G.'s, medrasnega soul kvarteta, ki velja za najboljšo spremljevalno skupino v soul glasbi in se ga morda še vedno najbolj spominjamo po njihovi brezčasni blues skladbi Green Onions. Booker T. & the M.G. so spremljali izvajalce, kot so Otis Redding, Wilson Pickett, Sam & Dave, Rufus Thomas, Eddie Floyd in Neil Young. Cropper je bil tudi producent številnih plošč teh izvajalcev in pomagal pri snemanju pesmi, da so postale mednarodne uspešnice. »Dobesedno smo preživeli 15 ur na dan v studiu,« je Cropper leta 2012 povedal za Guardian. Cropperjevo značilno igranje kitare je oblikovalo številne skladbe. Pesmi, ki jih je igral in produciral, pa je kasneje semplalo ali priredilo res veliko število glasbenikov. Green onions in Eddie Floydova Knock on wood, sta ene teh, (Sittin' on) The Dock of the Bay Otisa Reddinga, je še ena izmed pomembnih. Cropperjeva slava ni bila omejena le na Združene države Amerike, med drugim so bili tudi Beatli naklonjeni Cropperjevemu igranju in njegovi produkciji na ploščah Otisa Reddinga. Leta 1969 je Cropper izdal svoj prvi samostojni album With a Little Help from My Friends. Z založbo se je Cropper leta 1970 razšel in kaqsneje bil uspešen kot glavni kitarist v glasbeni skupini Johna Belushija in Dana Aykroyda, The Blues Brothers, kjer je igral na petih njihovih albumih. Cropper je nadaljeval s snemanjem in izdajanjem glasbe pozno v življenju, zadnji album z naslovom Friendlytown je izšel avgusta 2024 pod imenom skupine Steve Cropper and the Midnight Hour. Leta 1996 je britanska glasbena revija Mojo Cropperja razglasila za drugega najboljšega kitarista vseh časov, takoj za Jimijem Hendrixom. Leta 1992 je bil sprejet v Rock and Rock Hall of Fame.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice »Raindance« od Davea v sodelovanju s Tems. Dave-ova najnovejša skladba »Raindance« s Tems prihaja z njegovega tretjega albuma »The Boy Who Played The Harp«, mojstrskega sodobnega pripovedovanja zgodb in glasbene kemije. »Raindance« nadaljuje Dave-ovo tiho tradicijo vpletanja nigerijske dediščine v svoja dela. Tems je postala četrti nigerijski umetnik, s katerim je sodeloval, po Burna Boyu, Wizkidu in Boju. »Raindance« je ljubezenska pesem z grmenjem v ozadju. Dve duši najdeta ritem in krmarita pod isto nevihto, od tod tudi naslov »Raindance«, ki pa se nikoli ne pojavi v besedilu, ampak prežema vzdušje. Produkcija se ujema s to dvojnostjo: bobni z vplivi afrobeata so v kontrastu z Jo Caleb-ovimi klavirskimi akordi. Uporabili so tudi nekaj elementov starejših pesmi. Na začetku Dave-ove pesmi najdemo interpolacijo pesmi You od Lloyda z Lil Waynom. Druga izvira iz Lean Wit It, Rock Wit It od Dem Franchize Boyz z Lil Peanutom in Charlayem. Naslednja je iz pesmi Shimmy Shimmy Ya od Ol' Dirty Bastarda, ki si jo bomo podrobneje ogledali, saj je precej priljubljena pesem za semplanje ali interpolacijo. Izvira iz leta 1995 in jo je v svojih pesmih z razlogom uporabilo več kot 150 kasnejših raperjev. Ol' Dirty Bastard je imel velik vpliv na sceno, čeprav se zdi, da ni dobil dovolj zaslug za vse to. Bil je eden od ustanovnih članov Wu-Tang Clan, ustanovljenega leta 1992, glasbo pa je izdajal tudi kot samostojni izvajalec, začenši z albumom Return to the 36 Chambers: The Dirty Version, iz katerega prihaja pesem "Shimmy Shimmy Ya". Ol' Dirty Bastard je bil znan po svojih "izjemno prostaških, prosto asociativnih rimah, ki jih je izvajal v značilnem slogu, pol rapajočem, pol petem", pogosto bizarnem. Kot je dejal Method Man, je bil Ol' Dirty Bastard Bastard zato, ker "njegov slog ni imel očeta".

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje nove pesmi »Everybody’s Looking At Me« ​od ​Eminema. Eminem je to prej neobjavljeno pesem izdal na soundtracku za film Stans. Stans je dokumentarni film, ki je izšel letos in raziskuje njegovo kariero skozi oči njegovih superoboževalcev. Ime je navdihnjeno z Eminemovo uspešnico iz leta 2000 »Stan«, ki se vrti okoli obsesivnega oboževalca. Pesem »Everybody’s Looking At Me«, ki je izšla kot del soundtracka za Stans, je produciral Dr. Dre, pri čemer so uporabili kar nekaj starejšega materiala. Na primer, prva kitica pesmi je iz freestyle albuma Funkmaster Flex iz leta 2002, ki ga je Eminem kasneje razširil v celotno pesem. V skladbi se Eminem sklicuje tudi na svoj ikonični nastop na podelitvi nagrad Grammy skupaj z Eltonom Johnom, ko sta skupaj zapela v pesmi »Stan«. Uporabila sta tudi sempl, interpolacijo besedila v refrenu iz pesmi Somebody's Watching Me od Rockwella. Pesem izvira iz leta 1983 in je bila pogosto semplana ali prirejena, v več kot 120 primerih. »Somebody's Watching Me«, ki jo je posnel in napisal ameriški pevec Rockwell, je bila glavni singel z njegovega debitantskega studijskega albuma z istim imenom. Na njej sicer brez avtorske navedbe gostuje Michael Jackson, njegov prijatelj iz otroštva, Jermaine Jackson pa je poskrbel za dodatne spremljevalne vokale. Pesem je postala velika mednarodna komercialna uspešnica in se uvrstila na vrhove lestvic. Revija Rolling Stone jo je označila za »mednarodno in trajno uspešnico, ki več kot 30 let pozneje ostaja večna himna paranoičnega rocka in priljubljena pesem za noč čarovnic.«

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Hard od FKA Twigs. Prihaja z njenega četrtega studijskega albuma Eusexua Afterglow, ki je izšel pred nekaj tedni . Album, ki je bil prvotno zasnovan kot deluxe izdaja albuma Eusexua, kateri je izšel januarja, se je sčasoma razvil v samostojno delo kot nadaljevanje prejšnjega albuma. Pesem "Hard" nadaljuje tam, kjer se je končala njena pesem "Killer", in prikazuje, kaj se zgodi z "dekletom", potem ko ozdravi. Naj pojasnimo: Twigs je leta 2022, približno tri leta po koncu njenega nasilnega razmerja, izdala samostojni singel z naslovom »Killer«. V pesmi Hard Twigs opomni na dejstvo, da ni užitka brez bolečine. Tudi pesem glasbeno – koprodukcijsko z nemškim elektronskim glasbenikom Mechatok – niha med čutno telesno glasbo atlantskega basa in hladno kibertroniko elektra iz 90-ih. Za njeno izdelavo pa so uporabili tudi nekaj starejšega materiala, sempl iz pesmi Woozy Protocol Kinga Moota iz leta 2018. King Moot je psevdonim Roberta Graffa, producenta iz Dorseta v Združenem kraljestvu, njegov edinstven glasbeni slog sestavljajo sempli, elektronika in sintetizatorji. Njegova glasba, ki črpa iz širokega nabora vplivov, je ambiciozna in eksperimentalna, s filmsko in čustveno temo, ki jo preveva.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili albumu skupine Queen, ki praznuje 50. obletnico, A Night at the Opera. Na splošno velja za najmočnejši in najvplivnejši album skupine Queen ter tudi za enega največjih albumov vseh časov. Pesmi z njega so bile posledično samplane in večinoma prirejene v precej velikem številu. Pesem Love of My Life je na primer priredilo skoraj 50 kasnejših izvajalcev. A Night at the Opera je bil posnet v različnih studiih v štirih mesecih leta 1975 in je bil ob izidu domnevno najdražji album, kar jih je bilo kdaj posnetih. Uporabili so kompleksno produkcijo, ki je v veliki meri uporabljala večkanalno snemanje, pesmi pa so vključevale širok spekter stilov. Album vključuje pesem »Bohemian Rhapsody« je postala legendarna in izjemno priljubljena po vsem svetu. Semplana je bila v skoraj 100 kasnejših pesmih in jo je priredilo skoraj 150 kasnejših izvajalcev. »Bohemian Rhapsody« je napisal Mercury, prvi kitarski solo pa je zložil May. Vse klavirske, basovske in bobnarske dele ter vokalne aranžmaje si je Mercury izmišljal vsak dan in jih zapisoval »v blokih. Med snemanjem je pesem v skupini postala ljubeče znana kot »Fredova stvar«, naslov pa se je pojavil šele med zadnjimi snemanji. Drugi člani so posneli svoje instrumente, ne da bi imeli idejo, kako bodo njihove skladbe uporabljene v končnem miksu.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili vplivnemu albumu, ki praznuje 30. obletnico in je zanimiv tudi v mnogih pogledih samplanja. Govorimo o Gangsta's Paradise, drugem studijskem albumu ameriškega raperja Coolia, ki je izšel novembra 1995. Album je bil leta 1997 nominiran za grammyja za najboljši rap album. Z albuma so izšli trije singli, ki so postali uspešnice: naslovna skladba Gangsta's Paradise, "1, 2, 3, 4 (Sumpin' New)" in "Too Hot". Album je zanimiv tudi zato, ker so bili za skoraj vsako pesem na njem uporabljeni sampli ali interpolacija. "Too Hot" na primer vsebuje interpolacijo skladbe "Too Hot" skupine Kool & the Gang. Tudi »1, 2, 3, 4 (Sumpin' New)« vsebuje sample: enega iz »Thighs High (Grip Your Hips More)«, Tom Brown-a, in še enega iz »Wikka Wrap«, od Evasions. Album je bil zelo dobro sprejet tako s strani oboževalcev kot kritikov. V reviji Spin so zapisali: »Današnji raperji niso zainteresirani za podajanje znanja. Coolio je velika izjema ... slogovno najbolj širok mainstream rap album.« V Musician reviji so zapisali: »Coolio svojo glasbo povezuje s sporočilom, ki je tako globoko kot groove.« In kritiki so dobro povzeli, kje se je kasneje videl vpliv albuma in zakaj so mnogi bodoči raperji izjavili, da je album močno vplival na njihovo delo. Najbolj uspešna pesem z albuma je seveda »Gangsta's Paradise«, ki je leta 1996 poleg številnih drugih nagrad osvojila nagrado Grammy za najboljši rap solo nastop. Cooliova pesem je bila kasneje semplana v več kot 50 kasnejših pesmih in prav tolikokrat prirejena, kar je za rap pesem precej edinstveno.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo morali posloviti od še enega vplivnega glasbenika, Davida Balla. Bil je producent in polovica pionirskega angleškega synth-pop dua Soft Cell. David se je za glasbo začel zanimati v šoli. Najprej se je naučil igrati kitaro, nato pa je prešel na sintetizator. O preobratu je dejal: »Prvič sem poskusil s sintetizatorjem okoli leta 1972, toda ko sem leta 1975 slišal Kraftwerk, ko je izšel 'Autobahn', je bila to prelomnica.« Duo je postal znan v zgodnjih osemdesetih letih in je najbolj znan predvsem po svoji uspešnici "Tainted Love" iz leta 1981 in platinasto prodanem debitantskem albumu Non-Stop Erotic Cabaret. Poleg tega je imel Soft Cell v Združenem kraljestvu dvanajst uspešnic, vključno s "Torch", "Say Hello, Wave Goodbye", "What" in "Bedsitter". Duo je po vsem svetu prodal več kot deset milijonov plošč. Pesmi skupine Soft Cell so priredili in semplali številni izvajalci vseh žanrov. Njihova skladba »Memorabilia« je skupini prinesla prepoznavnost kot pionirje sintetizatorsko usmerjenega tehno žanra, priredili pa so jo tudi izvajalci, kot sta Sigue Sigue Sputnik in Nine Inch Nails. Duo se je razšel leta 1984, a se je leta 2001 ponovno združil, da bi odšel na turnejo in izdal nov album. Šesti in zadnji studijski album skupine Soft Cell, »Danceteria«, je bil dokončan nekaj dni pred Ballovo smrtjo, piše v izjavi na spletni strani skupine. Izid je predviden spomladi 2026. Med premorom od skupine Soft Cell leta 1988 je Ball skupaj z glasbenikom in producentom Richardom Norrisom ustanovil elektronski plesni duo Grid. Med svojo kariero je Ball sodeloval kot tekstopisec, producent in remikser za nekatere najvplivnejših umetnikov zadnjih desetletij, vključno z Davidom Bowiejem, Kylie Minogue, Pet Shop Boys in Erasure. Omenimo, da je »Tainted Love« pravzaprav priredba pesmi, ki jo je leta 1964 prvotno posnela ameriška soul pevka Gloria Jones. Različica skupine Soft Cell je bila izjemno priljubljena in je postala ena od odločilnih uspešnic obdobja novega vala. Semplana je bila v več kot 50 kasnejših pesmih in prirejena več kot 100-krat. Zapuščina Davida Balla iz synth-pop dua Soft Cell bo ostala v njegovem vplivu: drzna, minimalistična elektronska produkcija in čustveno nabito pisanje pesmi, ki ga je Ball pomagal uveljaviti in še naprej navdihuje nove generacije glasbenikov.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili še eni glasbeni ikoni, ki je nas je zapustila. Paul Daniel "Ace" Frehley je bil prvotni glavni kitarist, občasni glavni vokalist in ustanovni član rock skupine Kiss. ​​Bil je odgovoren za številne kitarske rife skupine Kiss, zaradi katerih so bile njihove pesmi izjemne in so bile zaradi njih kasneje pogosto semplane. Ena od teh pesmi je »I Was Made for Lovin' You«, ki je bila prirejena ali semplana več kot 100-krat. Podobno velja za "Rock and Roll All Nite", ki je bila zaključna koncertna skladba na skoraj vsakem koncertu od leta 1976. S Kiss je igral od nastanka leta 1973 do svojega odhoda leta 1982, preden se je skupini kasneje ponovno pridružil. Potem ko je leta 1982 zapustil Kiss, je Frehley ustanovil Frehley's Comet in z njimi izdal dva albuma. Podal se je tudi na solo kariero, ki jo je prekinil, ko se je leta 1996 ponovno pridružil Kiss na turneji ob ponovni združitvi. Frehleyjev drugi mandat pri skupini Kiss je trajal do leta 2002, ko je odšel ob koncu turneje, ki naj bi bila poslovilna turneja skupine. Frehleyjeve solo izdaje so bile komercialno uspešne, njegov debitantski album iz leta 1978 pa je dosegel platinasto naklado. Ena od pesmi z albuma, ki je bila uspešna in večkrat semplana, je bila »New York Groove«. Pesem je pravzaprav priredba pesmi glam rock skupine Hello iz leta 1976. Pesem »New York Groove« je bila izvajana tudi na turnejah skupine Kiss leta 1979 in 1980 ter med turnejo Reunion, postala pa je stalnica Frehleyjevih koncertov med njegovimi solo turnejami. Njegov najnovejši studijski album, 10.000 Volts, je izšel lani, saj je bil še aktiven. Žal je konec septembra padel v domačem studiu in kasneje umrl zaradi krvavitve v možganih, ki jo je povzročil padec. Frehley je seveda najbolj znan po svojem prispevku k uspehu skupine Kiss, ki velja za eno najvplivnejših rock skupin vseh časov, pa tudi za eno najbolje prodajanih skupin vseh časov. Revija Guitar World je Frehleyja uvrstila na 14. mesto med največjimi metal kitaristi vseh časov. On in ostali trije originalni člani skupine Kiss so bili aprila 2014 sprejeti v Dvorano slavnih rock and rolla.

Dobrodošli v Second hand. Žal smo se morali posloviti od še enega vplivnega glasbenika, ki je umrl prejšnji teden, Michaela Eugena Archerja, bolj znanega pod umetniškim imenom D'Angelo. Ameriški pevec, tekstopisec, glasbenik in producent je prvič pritegnil pozornost po soavtorstvu in koprodukciji singla "U Will Know" R&B superskupine Black Men United iz leta 1994, kmalu zatem pa je začel svojo solo kariero. Zaradi svojega vpliva velja za enega najbolj prepoznavnih neo-soul izvajalcev. Njegova glasba je bila posledično večkrat semplana ali prirejena. Ena od njegovih pogosto semplanih pesmi je bila Lady. Prihaja z Brown Sugar, njegovega prvega albuma iz leta 1995, ki velja za začetek neo-soula. Slog meša R&B z elementi hip-hopa, jazza in drugih glasbenih zvrsti. Pitchfork je D'Angela opredelil kot "prelomnega R&B izvajalca, ki je pomagal definirati gibanje neo-soula skozi desetletja". Njegov drugi album, Voodoo, ki je izšel leta 2000, velja za enega najboljših primerov neo-soul glasbe po mnenju glasbenih kritikov. Tudi singl z albuma, »Untitled (How Does It Feel)«, je bil pogosto semplan. Njegov vpliv ni presenetljiv, saj ga je tudi revija Rolling Stone uvrstila na drugo mesto na lestvici 100 največjih R&B pesmi 21. stoletja. Voodoo je vplival na številne glasbenike v 21. stoletju. Tyler, the Creator, je dejal, da je D'Angelovo delo oblikovalo njegovo »glasbeno DNK«, podobno pa so izjavili tudi mnogi drugi. D'Angelo se je zaradi svojega naraščajočega statusa seks simbola, povezanega z vplivnim glasbenim videom pesmi, počutil vse bolj nelagodno. Nato se je soočal s številnimi osebnimi težavami, vključno z depresijo, odvisnostjo od drog in alkoholizmom, kar je povzročilo omejeno glasbeno ustvarjanje več let. Po več kot desetletju, ki ga je večinoma preživel skrit pred očmi javnosti, je leta 2014 izdal svoj tretji in zadnji album, Black Messiah. Vseboval je bolj rockovski in psihedelični zvok ter več političnih besedil kot prejšnje izdaje. Album je na 58. podelitvi nagrad Grammy osvojil nagrado za najboljši R&B album. Singl "Really Love" je osvojil nagrado za najboljšo R&B pesem in bil nominiran za pesem leta.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje pesmi »Love Is Like« od Maroon 5 z Lil Waynom. Pesem prihaja z osmega albuma skupine z istim imenom. Navdihnjen z ustvarjalnim procesom njihovih prejšnjih del, je frontman Levine želel, da bi pisanje pesmi potekalo interno, kot del kolektiva, v nasprotju z nedavnimi studijskimi albumi, kjer bi zunanji pisci ustvarjali demo posnetke, ki jih je skupina kasneje razvijala. Zaradi produkcije, ki temelji na semplih, je bil označen kot pop, R&B in hip-hop album z izrazitimi vplivi soula, funka in new wava. Vendar je album prejel večinoma negativne kritike. Na agregatorju ocen Metacritic je album prejel oceno 50 od 100, kar pomeni "mešane ali povprečne ocene". To je njihov prvi studijski album, ki se ni uvrstil med deset najboljših. Za pesem »Love Is Like« so Maroon 5 povabili Lil Wayna, ki ga pogosto smatrajo za enega najvplivnejših hip hop izvajalcev svoje generacije in enega največjih raperjev vseh časov, v upanju, da bo uspešnica. Uporabili so tudi sempl iz pesmi »Silly, Wasn't I« Valerie Simpson iz leta 1972. Valerie je članica Ashford & Simpson, ameriškega zakonskega dua, ki pišeta pesmi, producirata in snemata, skupaj z Nickolasom Ashfordom. Duo je imel v bistvu dve karieri: eno kot uspešna ekipa pisateljev in producentov ter drugo kot pevcev in izvajalcev. Ko sta se leta 1966 pridružila ekipi Motown, sta Ashford in Simpson sodelovala z vokalnim duetom Marvin Gaye in Tammi Terrell ter zanje napisala in/ali producirala številne velike uspešnice. Kasneje sta napisala in producirala skoraj vse pesmi za tri albume nekdanje članice Supreme, Diane Ross, vključno z njenim prvim solo albumom Diana Ross. Uspešno pisanje uspešnic za številne druge izvajalce Motowna se je nadaljevalo in duo je bil leta 2002 sprejet v Dvorano slavnih tekstopiscev. Simpson je nato za Motown posnela dve solo plošči, med katerima je bil tudi singel "Silly, Wasn't I". Leta 1973 sta zapustila Motown in se po nadaljevanju kariere dueta poročila. Njuna najbolj znana dueta sta "Solid" in "Found a Cure".

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poslovili od vplivnega rock glasbenika, ki je umrl septembra, Richarda - Ricka Daviesa iz rock skupine Supertramp. Angleški glasbenik je bil ustanovitelj, vokalist in klaviaturist skupine Supertramp ter edini stalni član skupine, ki je zanje tudi pisal pesmi, sam ali v sodelovanju z Rogerjem Hodgsonom. Znan je bil po jazzovsko obarvanih progresivnih rock skladbah, ciničnih besedilih in ritmičnih blues klavirskih solo delih, ki so bili cenjeni in vplivni med drugimi glasbeniki in so bili pogosto tudi semplani. To se sliši tudi v njihovi najbolj semplani pesmi z naslovom The Logical Song. Po petih letih z Daviesom in Hodgsonom kot glavnima stebroma nenehno spreminjajoče se skupine, so se Supertramp ustalili v stabilni zasedbi in posneli tretji album Crime of the Century, ki jim je končno prinesel kritični in komercialni uspeh, ko je izšel leta 1974. Čeprav so bili njihovi singli le zmerno uspešni, so bili njihovi albumi dosledno uspešni. Eden od teh je bil Even in the Quietest Moments..., na katerem lahko najdemo njihovo največkrat prirejeno uspešnico Give a Little Bit. Skupina se je do leta 1977 preselila v Združene države Amerike, kjer so posneli svoj najbolje prodajani album Breakfast in America, ki je izšel marca 1979. Album je imel več uspešnic kot njihovih prvih pet albumov skupaj. Hodgson je leta 1983 zapustil skupino Supertramp, ki se je z albumom Brother Where You Bound in še eno uspešnico "Cannonball" vrnila k bolj nekomercialnemu, progresivnemu rocku usmerjenemu zvoku.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje uspešnice Oceanica, sodelovanje Merka in Kremonta z Jovanottijem. Je odlična poletna skladba, ki združuje tribal house, globalne ritme in evforično energijo. Jovanotti, italijanski pisec, raper in DJ, ne potrebuje posebne predstavitve, saj je mednarodna zvezda, čeprav je večina njegovih pesmi zapetih v italijanščini. Tudi pri nas je imel nekaj velikih uspešnic, na primer "L'ombelico del mondo", "Serenata Rap", "Penso positivo" in številne druge. Merk in Kremont sta italijanski DJ in producentski duo iz Milana, ki je precej znan v Italiji in je bil leta 2014 uvrščen na seznam 100 najboljših DJ-jev revije DJ Magazine. Sodelovanje je nastalo spontano. Merk in Kremont izkušnjo opisujeta kot »noro lepo« in polno pozitivne energije. Oceanica pa ni nastala samo na podlagi njihovega dela, saj vsebuje sempl pesmi The Path Ralpha MacDonalda. Ta sempl je bil uporabljen v številnih pesmih, tudi s strani Ninetoes v uspešnici Finder iz leta 2013, ki je postala svetovna klubska stalnica. Ralph Anthony MacDonald je bil ameriški tolkalec, virtuoz na steelpanu, tekstopisec, glasbeni aranžer in glasbeni producent. Odraščal je v Harlemu v New Yorku v Združenih državah Amerike pod tesnim mentorstvom svojega očeta Patricka MacDonalda iz Trinidada, ki je bil glasbenik in vodja skupine ter je uporabljal umetniško ime »Macbeth Veliki«. Ralph je kmalu začel kazati glasbeni talent, zlasti s steelpanom, in ko je bil star 17 let, je začel igrati pan v projektu Harryja Belafonteja, kjer je ostal desetletje, preden se je odločil za samostojno pot. Leta 1967 je skupaj z Billom Eatonom in Williamom Salterjem ustanovil založbo Antisia Music Incorporated in začel producirati glasbo. Med njegovimi skladbami so »Where Is the Love«, dobitnica nagrade Grammy za duet Roberte Flack in Donnyja Hathawayja; »Just the Two of Us«, ki sta jo posnela Bill Withers in Grover Washington Jr.; in »Mister Magic«, ki jo je posnel Grover Washington Jr.

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje uspešnice Pink Pantheress, "Illegal". Britanska senzacija PinkPantheress si je izoblikovala posebno nišo v pop svetu, njen prepoznavni zvok pa je zdaj referenčna točka za novo generacijo umetnikov. Sveži mixtape z devetimi pesmimi "Fancy That" vključuje single "Tonight", "Stateside" in "Illegal". Pink Pantheress ni tuje samplanje, pravzaprav je pomemben del njene produkcije in ga je uporabila tudi v letošnjih uspešnicah "Tonight" in "Stateside". In prav tako v "Illegal", izstopajoči skladbi z mixtape-a, kjer na novo predstavi klasiko skupine Underworld, "Dark and Long (Dark Train)", v sanjski pop pokrajini z garažnim pridihom. Omenimo, da video prikazuje negativne posledice drog, kar glede na uporabljeni sempl ni presenetljivo. Underworld je britanska elektronska glasbena skupina, ustanovljena leta 1987 v Cardiffu v Walesu, in glavni skupni projekt Karla Hydea in Ricka Smitha. Po kratkem nastopanju kot funk in synth-pop skupina, ki je med letoma 1988 in 1989 izdala dva albuma, so Underworld pridobili na veljavi po preusmeritvi k dance in techno glasbi. Underworld, znani po svojih atmosferičnih, progresivnih skladbah, Hydeovih besedilih ter dinamičnih nastopih v živo, so vplivali na širok spekter izvajalcev in so se pojavili v mnogih filmskih in televizijskih zvočnih posnetkih. »Dark & ​​Long« je uvodna skladba na njihovem tretjem albumu, dubnobasswithmyheadman. Skupina je izdala številne različice skladbe, vključno z miksom »Dark Train«, ki je kasneje postal priljubljen z vključitvijo v film Trainspotting iz leta 1996, v katerega je bila vključena tudi pesem »Born Slippy Nuxx«. »Dark Train« se pojavi v prizoru, kjer glavni lik Mark Renton (Ewan McGregor) preživlja odtegnitvene simptome heroina. To je ponovno vzbudilo zanimanje za pesem kar je privedlo do vključitve »Dark Train« na številne kompilacije, kot je Northern Exposure.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje pesmi »Ring Ring Ring«, sveže uspešnice Tyler, the Creator-ja. Gre za žalostno pesem, v kateri Tyler poje in rapa o hrepenenju po dekletu, s katerim se je pravkar razšel, in je izšla kot šesta skladba na albumu Don't Tap The Glass. Mnogi kritiki se strinjajo, da je Tyler, The Creator eden najbolj ustvarjalnih raperjev na svetu in ne kaže znakov, da bi se upočasnil. Z nekaj izjemami je bil Tyler edini producent na vseh svojih albumih in s tem je predstavil eklektično paleto zvoka in strukture pesmi. Album Don't Tap The Glass to ne le potrjuje, ampak tudi prikazuje Tylerjevo tehnično genialnost, ki jo še razvija. Navdušujoče je slišati, kako Tyler združuje svoje ritme in produkcijo s tako raznolikostjo, črpajoč iz skladbe »All in the Way You Get Down« Ray Parker Jr. and Raydio. Poleg tega basovska linija pesmi spominja na Michael Jackson-ovo »Off the Wall« in se ujema z estetiko retro-diska in neo-soula, vendar to ni uradni sample ali interpolacija. Ray Erskine Parker Jr. je ameriški pevec, kitarist, tekstopisec in glasbeni producent. Bil je član Raydio, takratne ameriške funk in R&B vokalne skupine, ki so jo leta 1977 ustanovili on in Vincent Bonham, Jerry Knight in Arnell Carmichael. Konec leta 1980 je Knight zapustil skupino Raydio, da bi se posvetil samostojni karieri, skupina pa je postala znana kot Ray Parker Jr. and Raydio, kar je primer tudi v tej pesmi. V solo karieri, ki je sledila, je v osemdesetih letih ustvaril šest uspešnic, med katerimi sta najbolj znana "The Other Woman" in uvodna pesem za film Ghostbusters iz leta 1984 ter glasba iz animirane serije The Real Ghostbusters. Nastopal je tudi z Barry-jem White-om v orkestru Love Unlimited.

Dobrodošli v Second hand. Album Wish You Were Here skupine Pink Floyd je izšel pred natanko 50 leti kot njihov deveti album in temelji na gradivu, ki so ga Pink Floydi zložili med nastopanjem v Evropi. Vsebuje pesmi, ki so tako prepoznavne ali vplivne, da so bile v mnogih primerih kasneje semplane in prirejane. Besedila pesmi izražajo hrepenenje, odtujenost in sarkastično kritiko glasbene industrije. Večino albuma zavzema »Shine On You Crazy Diamond«, devetdelni poklon soustanovitelju skupine Pink Floyd Sydu Barrettu, ki je skupino zapustil sedem let prej zaradi poslabšanega duševnega zdravja. Barrett je med snemanjem po naključju obiskal skupino. Del te pesmi z naslovom part I-V so pogosto semplali in prirejali številni izvajalci iz različnih žanrov. Skupina je sprva težko ustvarila nov material, še posebej, ker je uspeh albuma The Dark Side of the Moon vse štiri fizično in čustveno izčrpal. Klaviaturist Richard Wright je kasneje te seanse opisal kot "del težkega obdobja", kitarist David Waters pa se jih je spominjal kot "mučnih". Kasneje je bil album razglašen za enega največjih albumov vseh časov, Wright in Gilmour pa sta ga navedla kot svoj najljubši album skupine Pink Floyd. Pesem »Wish You Were Here« je najbolj semplana in prirejana pesem z albuma. Na tem področju zaostaja le za njihovima velikima hitoma Another Brick in the Wall (Part II) in Money. Besedilo pesmi »Wish You Were Here« se nanaša tako na Barrettovo odsotnost kot na dihotomijo Watersovega lika, kjer se pohlep in ambicija borita s sočutjem in idealizmom, medtem ko je priljubljenost skupine naraščala. Istoimenski album Pink Floyd, s katerega prihaja, pravkar praznuje 50. obletnico izdaje.

Dobrodošli v Second hand. September zaznamuje nekaj velikih obletnic izjemnih albumov. Eden od albumov, ki je močno vplival na kasnejše glasbenike, je album Face the Music od Electric Light Orchestra, izdan pred natanko 50. leti. Face the Music je peti studijski album skupine in je velik korak za skupino, saj se odmika od obsežnega klasičnega orkestrskega zvoka prejšnjega albuma Eldorado v korist bolj "radijsko prijaznih" pop/rock pesmi, čeprav so godalni deli še vedno zelo izraziti. Novi zvok se je izkazal za uspešnega za skupino, saj je bil Face the Music prvi album skupine ELO, ki je dosegel platinasto naklado. Ta art-rock-progresivni pop album je zanimivo dolg le 36 minut in 22 sekund, vendar je bilo dovolj glasbe, da je pustila močan vtis. Nova zasedba in slog, predstavljena za ta album, sta postala stabilizirana in ikonična za naslednjih pet let skupine, oboževalci ELO pa so to poimenovali "klasična zasedba". Evil woman je največkrat semplana in prirejana pesem z albuma, njen odmev pa lahko slišimo skozi sample, uporabljene v mnogih sodobnih pesmih. Na primer: Face to Face skupine Daft Punk, Beep skupine Pussycat Dolls z Willom I.Amom in Toop Toop skupine Cassius. Velikokrat je bila tudi prirejena, nazadnje lani s strani Duran Duran. Zanimivo je, da je pesem Lynne napisal v le nekaj minutah proti koncu snemanja v studiu junija 1975. Prvotno naj bi bila le 'polnilna' skladba, ki bi albumu podaljšala čas trajanja, a je hitro postala svetovna uspešnica in je bila izdana kot singel le mesec dni po izidu albuma.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje svežega singla od Blood Orange z naslovom »Mind Loaded«. V petek bo vizionarski britanski umetnik Blood Orange, izdal svoj prvi novi album po šestih letih, Essex Honey. Essex Honey Hynesa potopi v njegovo otroštvo, ki je potekalo zunaj regije Essex v Angliji, v sporočilu za javnost pa ga opisuje kot »glasbeno podlago, ustvarjeno iz sanjske pokrajine njegovega potovanja skozi žalost« in način, kako ga je glasba navdihnila, ozdravila in se prepletala skozi njegovo življenje. »Mind Loaded« nadgrajuje duh prihajajočega albuma, polnega sodelovanj, z bujnimi spremljevalnimi vokali Caroline Polachek, Lorde in Mustafe, prepletenimi z nežnimi melodijami Hynesa, obdanimi z nežnimi klavirskimi akordi in elegantnimi godali, preden se sredi skladbe prebijejo breakbeat tolkala. »Mind Loaded« je na nek način dokaz, kako povezan in posledično spoštovan je Hynes, saj je pod svojim delom zbral množico eklektičnih vokalistov, ki pa se združijo v popolni harmoniji, in »Mind Loaded« upravičuje svoje ime kot singel, poln idej. No, ena od uresničenih idej je tudi uporaba vzorcev in interpolacija pesmi Elliota Smitha Everything Means Nothing to Me. Pesem izvira iz leta 2000 in njegovega albuma Figure 8, petega in zadnjega albuma, ki je izšel v času njegovega življenja, saj je ameriški kantavtor Elliott Smith umrl leta 2003. En album, Basement on the Hill, je sicer bil posmrtno produciran in izdan leta 2004. V svoji solo karieri je imel značilen vokalni slog, za katerega je bilo značilno njegovo "šepetajoče, kot pajkova mreža tanko" petje, prav tako pa je pogosto uporabljal večsledno snemanje za ustvarjanje vokalnih plasti, tekstur in harmonij. Smith je leta 1994 začel svojo solo kariero in postal znan, ko je bila njegova pesem »Miss Misery« – vključena v glasbo za film Good Will Hunting iz leta 1997 ter leto kasneje nominirana za oskarja za najboljšo izvirno pesem. Smith je bil močan pivec in odvisnik od drog, diagnosticirali pa so mu tudi motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in depresijo. Njegov boj z drogami in duševnimi boleznimi je vplival na njegovo življenje in delo ter se pogosto pojavljal v njegovih besedilih.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo osredotočili na ozadje prve nove solo pesmi Richarda Ashcrofta, ki je najbolj znan kot pevec in vodja skupine The Verve, po sedmih letih. Glam-rock pesem se začne z godalnimi vložki in drznimi brenkanimi melodijami akustične kitare, nato pa sledijo ploski, plasti harmonij in nekaj interpretiranega materiala, na katerega se bomo osredotočili kasneje. Richard je vplival na številne umetnike in ga hvalijo njegovi vrstniki. Noel Gallagher iz skupine Oasis je Ashcrofta opisal kot »genija«, Chris Martin iz skupine Coldplay pa kot »najboljšega pevca na svetu«. Noel ga je ljubeče poimenoval tudi »Kapitan Rock«. Ashcroft se je pridružil skupini Oasis na njihovi turneji po Združenem kraljestvu in Irskem in do konca tedna je še vedno možnost, da jih vidimo skupaj. Pesem interpretira eno Richardovih najljubših pesmi, »Love and Affection« Joan Armatrading, Ashcroft naj bi se pred snemanjem aranžmaja dogovoril z Armatrading. Kot njen četrti izdani singel je bila njen prvi uspeh na lestvicah ter je novembra 1976 dosegla 10. mesto na lestvici britanskih singlov. Moški spremljevalni vokal, ki so ga opisali kot »medeni bariton«, je izvedel ameriški igralec in pevec Clarke Peters. Joanina kariera se je začela leta 1972 in pri 74. letih še naprej igra v živo in snema studijske albume. »Love and Affection« velja za eno njenih najboljših pesmi in je opisana kot »varljivo živahna balada ... takojšnja klasika«. Posledično je njena največkrat semplana in prirejena pesem, ne le s strani rockerjev, ampak, zanimivo, tudi s strani glasbenikov iz mnogih žanrov. No, zdaj je Richard Ashcroft uporabil Love and Affection za svojo prvo novo solo pesem po sedmih letih.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili legendi, Ozzyju Osbournu, ki je preminil prejšnji mesec, »princu teme«, »botru heavy metala«. Osredotočili se bomo na neverjeten vpliv, ki ga je imel na glasbenike, kar je vidno tudi skozi število priredb in semplanja njegovih pesmih. Če pogledamo Black Sabbath, so številke osupljive, njihove pesmi so bile samplane več kot 250-krat in prirejene skoraj 800-krat. Največkrat semplana in prirejena pesem je »Iron Man«. Ozzy je umrl v starosti 76 let, le nekaj tednov po tem, ko se je ponovno združil s člani skupine Black Sabbath na poslovilnem koncertu v svojem domačem kraju Birmingham v Angliji, ki je bil zadnji od 30 let upokojitvenih turnej. Black Sabbath so bili del močne glasbene revolucije in so ponudili protistrup svobodomiselnim hipijem poznih 60. let. Osbourne je s skupino Black Sabbath posnel osem albumov, nato pa ga je Sharon zaradi težav z drogami in alkoholom nagnala iz skupine. Osbournovo poznejšo solo kariero je vodila Sharon. Njegov boj z uporabo drog ga ni ustavil pri snemanju nadaljnjih solo plošč z različnimi kitaristi, kar se je nadaljevalo z zmernim uspehom skozi celotno kariero. Pesmi, ki jih je ustvaril med svojo solo kariero, so bile prav tako zelo dobro sprejete in so bile pogosto semplane, 75-krat, in prirejene v skoraj 200 primerih. Njegova največkrat semplana pesem je Crazy Train. John Michael Osbourne je spremenil zvok rock glasbe in za seboj pustil zvezdniško kariero, ki je trajala šest desetletij, prejel je številne nagrade Grammy, večkratne sprejeme v dvorano slavnih in val polemik. Osbourne je skozi leta trpel za številnimi zdravstvenimi težavami in le redko je skrival stanje svojega fizičnega ali duševnega zdravja. Zaradi teh ni mogel hoditi na svojem zadnjem koncertu Back to the Beginning v Birminghamu, kmalu zatem pa je umrl. Ozzyjeva smrt verjetno ni presenečenje, razen za tiste, ki si niso nikoli mislili, da bo še tako dolgo zdržal.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo osredotočili na predelavo 15 let stare pesmi v obliki »Wonderful Life ’25« skupine Hurts s Purple Disco Machine. V počastitev 15. obletnice svojega prvenca »Happiness« so se Hurts združili s priznanim nemškim producentom Purple Disco Machine, da bi izdali povsem nov remiks. Purple Disco Machine že dolgo obvlada umetnost predelave klasik za klube in širše. Zaradi svoje uspešnosti premagovanja različnih glasbenih ovir je za remiks Lizzine globalne uspešnice »About Damn Time« prejel nagrado Grammy, in je zaradi vse večjega seznama radijskih uspešnic in odmevnih sodelovanj prejel več platinastih certifikatov za pesmi, kot so »Hypnotized«, »In The Dark« in »Substitution«. Tako tudi ta posodobljena različica skladbe »Wonderful Life« vdihne novo življenje melanholični klasiki, saj na novo posneti vokali frontmana Thea Hutchcrafta združujejo čustveno jedro originala s sodobnimi nu-disco groove-i in plesnimi teksturami. Večkrat nagrajena skupina Hurts je bila ustanovljena leta 2009 v Manchestru. Njihov prvenec »Happiness« je bil inovativna mešanica lirične globine in sodobnih elektro-pop elementov, ki je služil kot odskočna deska za njihovo glasbeno pot. Pesem »Wonderful Life« velja za eno najbolj ikoničnih synthpop uspešnic zadnjega desetletja in zaščitni znak kariere skupine. Zanjo so prejeli 17 platinastih certifikatov, se uvrstili med 10 najboljših po lestvicah po vsej Evropi in presegli 150 milijonov predvajanj na različnih platformah. Le dve leti pozneje so bili na prestižni podelitvi nagrad NME imenovani za najboljšo novo skupino, sledilo pa je priznanje za najboljšo izvedbo na britanskem festivalu Glastonbury. Od takrat so svoj prepoznavni zvok še naprej razvijali na štirih albumih: »Exile«, »Surrender«, »Desire« in »Faith«.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo osredotočili na Avicijevo posmrtno skladbo »Let's Ride Away«. Gre za Avicijevo doslej neobjavljeno skladbo z vokali Elle King. Za producenta Carla Falka je bil dokončanje dela na pesmi »Let's Ride Away« sedem let po smrti švedskega glasbenika v starosti 28 let razumljivo zelo čustven postopek. »Let's Ride Away« je del Avicii Forever, nove kompilacije, ki vsebuje številne glasbenikove največje uspešnice, kot sta »Levels« in »Wake Me Up«, pri čemer je »Let's Ride Away« edina doslej neobjavljena pesem. In na tem mestu omenimo, da je pesem predelava, reciklaža, saj je originalna različica že obstajala. Vendar pesem ni bila nikoli izdana, čeprav so se njene verzije skozi leta pojavile na internetu. Originalno pesem z naslovom »Ride Away« sta Avicii in Kacey Musgraves prvotno napisala v Nashvillu okoli leta 2017 skupaj s plodovitim country tekstopiscem Lukom Lairdom, ki je napisal glasbo za številne velikane, vključno z Ericom Churchom in Carrie Underwood. V novi verziji, glede na to, da se je Musgraves umaknila iz pesmi, je bila tu še naloga najti novo vokalistko. Ekipa je sčasoma pristala na Elle King, ki se je odlično odrezala in veliko razmišljala, kako bi to naredila prav.

Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje poletne uspešnice Jonas Brothers "No Time To Talk". Ta optimistična disco-pop skladba navdušuje z nostalgičnimi vibracijami in je drugi singel z njihovega prihajajočega sedmega albuma Greetings from Your Hometown, ki bo izšel 8. avgusta, ob njihovi 20. obletnici projektov. Seveda ni presenetljivo, če se vam pesem »No Time To Talk« sliši znano, saj temelji na groovy melodiji skupine Bee Gees iz njihovega velikega hita »Stayin' Alive«. In po besedah ​​bratov so bili Bee Gees na stalnem predvajanju družine Jonas. No, niso edini, ki so bili deležni blagoslova Bee Gees za uporabo pesmi. Pesem je bila semplana v več kot 120 kasnejših pesmih in prav tolikokrat tudi prirejena. Njena priljubljenost na področju semplanja ni presenetljiva, saj je bila mega uspešnica z res, res privlačno melodijo. Ob izidu se je »Stayin' Alive« hitro povzpela na lestvicah povsod po svetu in zasedla prvo mesto, kjer je ostala več tednov, deloma tudi zato, ker se je pojavila v uvodni špici filma Saturday Night Fever. Skupina je sama napisala vse svoje pesmi, napisala in producirala pa je tudi več večjih uspešnic za druge izvajalce in velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših skupin v zgodovini pop glasbe. V medijih so jih imenovali Kralji diska, Prva britanska družina harmonije in Kralji plesne glasbe.

Dobrodošli v Second hand, v katerem se tokrat poglobimo v ozadje pesmi »Espresso Macchiato« estonskega raperja Tommyja Casha. »Espresso Macchiato«, pisan kot prvoosebna izpoved Italijana, je predstavljal Estonijo na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije. Deležna je bila različnih odzivov, edinstvenost in energična kompozicija sta ji prinesli naklonjenost kritikov. Besedilo pa je bilo vzrok ostrih kritik, ki so skladbi očitale žaljivost do italijanske kulture, stereotipizirane prek motivov špagetov, mafije in drugih. Sklicevanj na Italijo pa je v skladbi poleg nasičenega besedila še več. V Espressu Macchiatu slišimo melodijo iz uverture Avrelija v Palmiri, opere Gioachina Rossinija. Gioachino Rossini je italijanski skladatelj poznega klasicizma in zgodnjega romantizma. Zaslovel je s 39 operami, pisal je tudi komorno ter sakralno glasbo in skladal za klavi. Prva njegova opera, ki je doživela premiero, je bila Ženitna menica, ki jo je leta 1810 uprizoril beneški Teatro San Moisé – Rossini je takrat imel 18 let. Leta 1824 je pričel sodelovaje s pariško opero, zanjo je spisal opero v čast kronanja Karla desetega. Čemu se je Rossini v drugi polovici življenja umaknil iz sveta opere, ne vemo. Morda je bil vzrok slabo zdravje, morda je bil zadovoljen s premoženjem, ki si ga je do takrat že prislužil, morda se v vzponu podžanra grandiozne velike opere ni počutil najbolje – četudi je ravno grand opera Vilijem Tell, njegova zadnja opera, za mnoge vrhunec njegovega skladanja. V Second hand prisluhnemo uverturi Avrelija v Palmiri, ki jo je spisal Gioachino Rossini, estonski reper Tommy Cash pa vključil v svojo uspešnico Espresso Macchiato.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poslovili od še ene glasbene legende, Lala Schifrina, ki nas je zapustil v starosti 93 let. Argentinski skladatelj je najbolj znan kot skladatelj teme za film Misija: Nemogoče, napisal je tudi glasbo za filma Cool Hand Luke in Dirty Harry ter več kot 100 filmskih in televizijskih serij. Za svoje delo je prejel štiri nagrade Grammy in bil šestkrat nominiran za oskarje. Njegova dela niso standardno gradivo za semplanje, vendar so bila zaradi privlačnih melodij semplana v skoraj 300 kasnejših pesmih in prirejena več kot 70-krat. Schifrin, rojen kot Boris Claudio Schifrin v judovski družini v Buenos Airesu, kjer je bil njegov oče koncertni mojster filharmoničnega orkestra, se je poleg študija prava izobraževal tudi v klasični glasbi. Po študiju na pariškem konservatoriju se je Schifrin vrnil v Argentino in ustanovil koncertni bend. Dizzy Gillespie je slišal Schifrinov nastop in ga prosil, naj postane njegov pianist, aranžer in skladatelj. Schifrin je kot jazzovski pianist in klasični dirigent imel izjemno glasbeno kariero in je zlahka prehajal med žanri. Napisal je tudi glasbeno izvedbo za veliki finale svetovnega prvenstva v Italiji leta 1990, v kateri so trije tenorji – Plácido Domingo, Luciano Pavarotti in José Carreras – prvič zapeli skupaj. Delo je postalo eno najbolje prodajanih v zgodovini klasične glasbe. Njegov verjetno največji prispevek je bila takoj prepoznavna glasba za televizijsko serijo Misija: Nemogoče, ki je spodbudila pravkar končano, desetletja trajajočo franšizo celovečernih filmov pod vodstvom Toma Cruisea. Misija: Nemogoče je osvojila grammyja za najboljšo instrumentalno temo in najboljšo izvirno glasbo, leta 2017 pa je bila vpisana v Dvorano slavnih Grammyjev.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili še eni glasbeni legendi, ki nas je pred kratkim zapustila. Brian Wilson iz skupine Beach Boys je umrl v starosti 82 let. Brian Wilson, soustanovitelj in glavni tekstopisec skupine Beach Boys, je bil glasbeni avtor, ki je bil pionir pri uporabi snemalnega studia kot instrumenta in je vplival na generacije glasbenikov. Njihove pesmi so bile zaradi njihovega vpliva semplane v več kot 300 kasnejših pesmih in prirejene več kot 1200-krat, kar je osupljivo. Njihova uspešnica Good Vibrations je bila semplana več kot 40-krat in prirejena več kot 60-krat. Brian Douglas Wilson je kot najstnik skupaj z bratoma Dennisom in Carlom, njunim bratrancem Mikom Loveom in prijateljem iz srednje šole Alom Jardineom ustanovil skupino Pendletones. Njihovo prvo pesem, »Surfin’«, je izdala založba Candix Records, ki je brez dovoljenja članov spremenila ime skupine v Beach Boys. Leto kasneje je skupina podpisala pogodbo s Capitolom za izdajo prvenca Surfin’ Safari. Naslednje leto je »Surfin’ U.S.A.« postal prvi singl Beach Boysov, ki se je uvrstil na ameriško lestvico Top 10. Leta 1963 je skupina izdala tri albume: Surfin’ U.S.A., Surfer Girl in Little Deuce Coupe. Do takrat je Wilson že začel svojo kariero producenta za druge glasbenike. Leta 1964 se je Brian Wilson odločil, da bo prenehal s turnejami z Beach Boys, potem ko je zaradi natrpanega urnika skupine doživel napad panike. Osredotočil se je na svojo produkcijo in leta 1965 začel delati na prelomnem eksperimentalnem pop albumu Pet Sounds. Wilson je bil glavni mojster snemanja albuma Pet Sounds in je sodeloval z znanimi studijskimi glasbeniki Wrecking Crew. Ob izidu, ki ga poslušalci in kritiki takrat niso razumeli, je album Pet Sounds veljal za relativno komercialni polom in kritiško neuspeh. Leta 2004 pa je bil zaradi svojega kulturnega, zgodovinskega in estetskega pomena vpisan v Nacionalni register posnetkov Kongresne knjižnice. S tega albuma izvira pesem God Only Knows, ki je bila semplana 25-krat in prirejena več kot 100-krat. Leta 2000 je bil Wilson sprejet v Dvorano slavnih tekstopiscev, ki ga je pozdravil Paul McCartney in ga označil za »enega od velikih ameriških genijev«.

Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili funk legendi Sly Stoneu, ki nas je zapustil pred tednom dni v starosti 82 let. Umetnik je s svojo skupino Sly and the Family Stone pustil pečat na ameriški glasbeni krajini. Njihove pesmi so bile semplane v več kot 1000 kasnejših skladbah in prirejene v 250 primerih. You can make it if you try je bila semplana ali prirejena v več kot 150 primerih. Sing a simple song je njihova največkrat semplana in prirejena pesem in sicer v več kot 500 primerih. Sly and the Family Stone so bili znani po ekstravagantnih odrskih oblačilih, pa tudi po pustolovski mešanici funka, R&B-ja, soula in Motown aranžmajev. Njihova glasba se je lotevala različnih tem; od svobodomiselnih plesnih skladb do pesmi, ki se soočajo z diskriminacijo in političnimi nemiri. Sly je bil monumentalna osebnost, prelomni inovator in pravi pionir, ki je na novo opredelil pokrajino pop, funk in rock glasbe. Njegove ikonične pesmi so pustile neizbrisen pečat na svetu in njegov vpliv ostaja neizpodbiten. V zadnjih letih je Ahmir »Questlove« Thompson izdal dokumentarec Sly Lives! (znan tudi kot The Burden of Black Genius). Poleg tega je Stone izdal svoje spomine Thank You (Falettinme Be Mice Elf Agin). Kmalu bo založba High Moon Records izdala The First Family: Live at the Winchester Cathedral 1967, album, ki bo zajemal najstarejši znani koncertni posnetek skupine, tako da se bomo Slyja lahko spominjali na več načinov.

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice "Tonight" od PinkPantheress. Skladba je prvi singl iz njenega sveže izdanega mixtapea "Fancy That". Fancy That je prvi projekt PinkPantheress v dveh letih po izdaji prvega studijskega albuma "Heaven Knows". Od svojega preboja leta 2020 je 24-letnica izklesala poseben prostor v pop pokrajini, njen podpisni zvok pa je zdaj referenčna točka za novo generacijo umetnikov. Glasbeni kritiki so na splošno pohvalili "Tonight" za njeno produkcijo, saj jo je več publikacij izbralo kot eno najboljših pesmi v tednu izdaje. V Second hand smo že srečali drug singl s »Fancy That«, Stateside, saj PinkPantheress ni tuje samplanje. Tudi za "Tonight" je PinkPantheress samplala, in sicer pesem od Panic! at the Disco iz leta 2008 »Do You Know What I'm Seeing?«. Panic! at the Disco je bila ameriška pop rock skupina, ki so jo leta 2004 v Las Vegasu v Nevadi ustanovili srednješolski prijatelji in posneli svoje prve demo posnetke, ko so bili še v srednji šoli. Leta 2005 so izdali prvi studijski album A Fever You Can't Sweat Out, ki je imel 4× platinasto certifikacijo na čelu z 8-kratno platinasto uspešnico »I Write Sins Not Tragedies«. Drugi album skupine, Pretty. Odd., je izšel leta 2008. S tega albuma prihaja tudi pesem, ki je bila uporabljena za semplanje, vendar ni bila izdana kot singl, edini uspešen singl je bil »Nine in the Afternoon«. Album je zaznamoval velik odmik od zvoka prvenca skupine. Po dveh dokaj uspešnih albumih kljub številnim spremembam v zasedbi do leta 2015 je od takrat Panic! at the Disco deloval kot solo projekt frontmana Urieja. V tem obdobju so sledili še trije albumi, sedmi in zadnji album, Viva Las Vengeance je izšel leta 2022, pred razpustitvijo Panic! at the Disco naslednje leto.

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Bensona Booneja, 'Mystical Magical'. Benson Boone, sveža pop zvezda, je izdal svoj singl "Mystical Magical", potem ko je pesem predstavil med svojim izstopajočim nastopom na Coachelli. Mladi ameriški pevec, tekstopisec, pop zvezdnik je svojo glasbeno kariero začel, ko je nadomeščal prijatelja na šovu talentov, kasneje pa se je v začetku leta 2021 pojavil na American Idolu. Še naprej je pridobival popularnost na TikToku in oktobra 2021 izdal prvi singl "Ghost Town" s katerim se je uvrstil na lestvice v 16 državah. Boone je od takrat izdal več uspešnih singlov, vključno z "In the Stars" in "Beautiful Things" lani, slednji pa je bil na vrhu lestvice v mnogih državah. Njegov prvi studijski album, Fireworks & Rollerblades, je izšel aprila 2024, zdaj pa bo izšel nov. »Mystical Magical« je drugi singl z albuma American Heart, ki bo izšel 20. junija. Prejšnji mesec je Boone napovedal album s pesmijo »Sorry I'm Here for Someone Else«, med svojim prvim vikend nastopom na Coachelli pa je debitiral še s pesmijo »Young American Heart« s prihajajočega albuma. Za uspeh pesmi »Mystical Magical« pa se Boone mora zahvaliti tudi britansko-avstralski pevki Olivii Newton-John, saj pesem vsebuje interpolacije iz njene pesmi "Physical" iz leta 1981. »Physical« je bil glavni singl z njenega enajstega studijskega albuma z istim imenom. Zanimivo je, da so jo producenti in pisci pesmi prvotno nameravali ponuditi Rodu Stewartu, ponujena pa je bila tudi Tini Turner in šele ko je Tina zavrnila, je bila ponujena Newton-Johnovi. Pesem »Physical« je bila takojšnja uspešnica, saj je v ZDA prodala dva milijona izvodov in 10 zaporednih tednov preživela na prvem mestu lestvice Billboard Hot 100, s čimer je izenačila rekord. "Physical" je na koncu postala največji hit Newton-John in utrdil njen status pop superzvezde, potovanje, ki se je začelo, ko je prestopila iz svojih country pop korenin. Sugestivno besedilo pesmi, zaradi katerega je bila na nekaterih trgih celo prepovedana, je pomagalo spremeniti dolgoletno čisto podobo Newton-John in jo nadomestilo s seksi, samozavestno osebnostjo, ki je bila okrepljena z nadaljnjimi uspešnicami, kot so »Make a M ove on Me«, »Twist of Fate« in »Soul Kiss«. Pesem »Physical« Olivie Newton-John, še posebej njen refren, je bila semplana ali prirejena in interpolirana v več kot 50 uspešnih kasnejših pesmih, med drugim v »Kiss Me More« Doja Cat in SZA ter zdaj v svežem hitu »Mystical Magical« Bensona Boonea.

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice "Stateside" od PinkPantheress. Skladba je drugi singl iz njenega pravkar izdanega mixtapea "Fancy That". Fancy That je prvi projekt PinkPantheress v dveh letih po izdaji prvega studijskega albuma "Heaven Knows". Ustvarjalka hita "Boy's a Liar" je sicer leta 2021 izdala svoj prvi mixtape "To Hell With It". Sveže po »Tonight«, prvem singlu iz »Fancy That«, PinkPantheress ohranja svojo nalezljivo igrivo energijo na »Stateside«, med drugim s poigravanjem z Estellino pesmijo »American Boy«. Od svojega preboja leta 2020 je 24-letnica izklesala poseben prostor v pop pokrajini, njen podpisni zvok pa je zdaj referenčna točka za novo generacijo umetnikov. Dobila je BBC-jevo nagrado za producenta leta. PinkPantheress ni tuje sampliranje, saj je za "Tonight", glavni singl, samplala pesem od Panic at the Disco iz leta 2008 »Do You Know What I'm Seeing?«. Za svežo pesem pa je našla interpolacijski material za vokale v Freak Like Me ameriške R&B pevke Adine Howard iz leta 1995. »Freak like Me« je bil prvi singl z Adininega prvega albuma, Do You Wanna Ride? Z njim je za dva tedna dosegla drugo mesto na ameriški lestvici Billboard Hot 100 in prejela platinast certifikat za milijon prodanih izvodov. Adini tudi ni tuje samplanje in za izdelavo pesmi je uporabila kar nekaj starejšega materiala. »Freak like Me« je R&B pesem s prepoznavnim g-funk ritmom z razlogom, saj je boben pesmi semplan iz pesmi »Sing a Simple Song« skupine Sly & the Family Stone. Pesem prav tako interpolira »I'd Rather Be with You« skupine Bootsy's Rubber Band in uporablja še tri druge semple. Pesem je priredilo več kot 40 izvajalcev, predvsem uspešno britanska dekliška skupina Sugababes, ki je s svojo različico leta 2002 dosegla prvo mesto na lestvici UK Singles Chart. No, zdaj je Freak Like Me Adine Howard interpolirala tudi PinkPantheress za njen svež hit "Stateside".

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice od The Weeknd, 'Cry for Me'. Izdaja pesmi “Cry For Me” prihaja sredi novega dosežka The Weeknd z novim albumom “Hurry Up Tomorrow”, s katerega pesem prihaja. Z njim je kanadski zvezdnik dosegel kar peti album št. 1. Gre predvsem za R&B, synth-pop in trap album, hkrati pa raziskuje široko paleto žanrov, kot sta brazilski funk in hip-hop. »Cry For Me« je sestavljena iz popačenih sintetizatorjev in bobnov, ki so zelo trdi, preden se konča z outrom, ki je pod vplivom trapa. Weeknd v pesmi pravi, da se počuti ujetega v "penthouse zaporu", ko izraža svoje notranje občutke bolečine in trpljenja. Pesem je prejela široko odobravanje kritikov in bila takojšen komercialni uspeh. V začetku tega leta je The Weeknd namignil, da je to verjetno zadnji album pod to njegovo dobro znano persono. Kljub temu še vedno načrtuje ustvarjanje glasbe. No, pod kakršnim koli imenom bo delal več glasbe, bo verjetno uspeh. Za uspeh pesmi "Cry For Me" pa se mora zahvaliti tudi nekaterim drugim izvajalcem, saj je semplal pesem 'I Wanna Be the One' skupine The S.O.S. Bend iz leta 1991. Pesem izvira iz osmega in zadnjega albuma skupine One of Many Nights. Zadnji je bil z razlogom, saj so ga kritiki označili za "veliko razočaranje". S.O.S. Band je ameriška R&B in elektro-funk skupina, ki je zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najbolj znani so po pesmih "Take Your Time (Do It Right)", "Just Be Good to Me" in "The Finest".

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Doechii, 'Anxiety'. "Anxiety" je pravzaprav stara pesem. Pesem »Anxiety« je objavila na YouTubu pred leti, preden se je leta 2024 lansirala med zvezde. Posneta je bila v njeni spalnici leta 2019 in se je pojavila na njenem mikstejpu Coven Music Sessions, ki ga je izdala v samozaložbi leta 2020. Ker pa je bila samo mlada neodvisna umetnica, je imela težave z odobritvijo uporabljenih semplov in pesmi ni izdala kot singl. Vendar pa je reper Sleepy Hallow leta 2023 semplal Doechiijino »Anxiety« v svoji pesmi in pesem je začela krožiti na TikToku skupaj z njeno različico. Doechii je izjavila: "In zdaj ljudje želijo, da izdam polno različico in zdaj smo tukaj!". Semplanje Doechii ni tuje in v tej pesmi je uporabljeni vzorec precej očiten, saj rapa preko melodije velike uspešnice Gotyeja in Kimbre »Somebody That I Used to Know«. Pesem je bila izdana kot drugi singel Gotyejevega tretjega studijskega albuma Making Mirrors leta 2011. Besedilno pesem opisuje posledice romantičnega razmerja z vidika obeh vpletenih. Komercialno gledano je »Somebody That I Used to Know« doživela svetovni uspeh in postala podpisna pesem obeh izvajalcev ter jima prinesla številne nagrade, vključno z grammyjem. Naj omenimo, da ta balada srednjega tempa sama uporablja semple, in sicer iz instrumentala Luiza Bonfája "Seville" z njegovega albuma Luiz Bonfá Plays Great Songs iz leta 1967 ter iz "Milla piccolo cagnetto" Luciana Silighini Garagnanija, s tolkali nad ksilofonsko melodijo, ki temelji na "Baa, Baa, Black Sheep".

Dobrodošli v Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice glasbenih ikon Stinga in Shaggyja, Til A Mawnin. Po Grammy nagradi za njun skupni album, 44/876 leta 2018, se vračata, da bi proslavila enega od stebrov reggae kulture, Sound-System-u, ki je prispeval k spodbujanju svetovnega vpliva reggaeja. Najnovejša izdaja para združuje Stingov značilni melodični slog s Shaggyjevim nezamenljivim dinamičnim tokom, da ustvari fuzijo reggae vibracij stare šole in sodobnega pridiha. Til A Mawnin, ki so ga napisali Shaggy, Sting in Henry "Junjo" Lawes, uporablja tudi starejše vire, saj na novo interpretira Lawesov I'm Not Getting Crazy riddim, ki ga je prvotno produciral Lawes ob podpori legendarne skupine Roots Radics Band. Riddim je bil temelj za več klasičnih reggae skladb, vključno z I'm Not Getting Crazy Don Carlosa, Worries in the Dance Frankieja Paula in Getting Married Yellowmana. Uporabljeni sempl prihaja iz Don Carlosove različice I’m Not Getting Crazy z njegovega albuma Day to day living. Don Carlos se je rodil in odraščal v eni izmed najbolj zapostavljenih regij zahodnega Kingstona na Jamajki, v okrožju, znanem kot Waterhouse, ki je mimogrede tudi glasbena valilnica številnih največjih talentov reggaeja, kot so King Tubby, Black Uhuru, The Jays, Junior Reid in King Jammy, če naštejemo le nekatere. Don Carlos je svojo kariero začel leta 1973 kot eden od prvotnih članov skupine Black Uhuru, skupaj z drugimi ustanovnimi člani, Garthom Dennisom, ki se je kasneje pridružil skupini Wailing Souls, in Derrickom Duckyjem Simpsonom. Kot del tria je Don leta 1977 z producentom Prince Jammyjem imel glavno vlogo na zelo hvaljenem albumu Love Crisis. Leto dni po prelomnem prvencu tria se je Don Carlos odločil zapustiti Black Uhuru in se posvetiti solo karieri. V treh letih solo izvajalstva, kadar je razvijal svoje pisanje pesmi in svoj značilni vokalni slog, je maja 1981 izšel Suffering. Ta album je bil velika uspešnica v Afriki, prodajal se je v enotah brez primere. Na žalost je bil album ilegalno kopiran in Don nikoli ni prejel ustreznega honorarja. Sledili pa so še drugi albumi kasneje, ter tudi ponovna združitev z Black Uhuru in Don je še vedno aktiven.