Slovencem po svetu in domovini

V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.

Avstrijski parlament bo po napovedih jutri odločal o noveli Zakona o narodnih skupnostih. Obstoječa ureditev je bila sprejeta 50-imi leti in je bila od vsega začetka tarča kritik. Dele določil je ustavno sodišče v teku desetletij razveljavilo zaradi neskladnosti z ustavo. Položaj in potrebe narodnih skupnosti so se v pol stoletja spremenili, česar obstoječi zakon ne upošteva. Predstavniki narodnih skupnosti že leta dolgo zahtevajo celovito posodobitev zakona. Po večletnih pogajanjih in romanjih na Dunaj pa je rezultat dokaj skromen. Zakonodajni paket med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem. Po novem bosta vzpostavljena tako imenovana kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Kljub temu pa vsi koroški Slovenci in Slovenke ne bodo imeli pravice oziroma možnosti do sodnih obravnav v slovenščini, saj Celovec, zgornji Rož in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. V novem zakonu manjkajo tudi potrebne reforme na področjih šolstva, medijev in političnega zastopstva.

Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali  z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.  

Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

V Trstu so včeraj predstavili amandma k predlogu novega zakona o italijanski volilni reformi, ki bi lahko zagotovil izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v spodnji dom parlamenta v Rimu. Amandma sta v odboru za ustavna vprašanja, ki obravnava predlog novega zakona, na pobudo slovenske senatorke Tatjana Rojc pred dnevi vložila poslanca Demokratske stranke Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo. Italijanska ustava »ne dopušča uvedbe ’rezerviranega sedeža’ za predstavnike slovenske manjšine« in zato so s pomočjo strokovnjakov oblikovali določbo, ki bi lahko spodbudila politične sile, da predstavnikom slovenske manjšine zagotovijo kandidature na izvoljivih mestih. Večdelni sistem so oblikovali po sistemu, ki je predviden za ladinsko skupnost v Trentinskem-Zgornjem Poadižju, omogočil pa bi zaščito slovenske manjšine, ne da bi se spremenilo število sedežev, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini. Tatjana Rojc je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada spodbudila vlado premierke Giorgie Meloni k predlagani spremembi volilnega sistema v korist slovenske narodne skupnosti.

Na Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu so v mesecu juniju imeli sprejem otrok, ki so letos prejeli prvo sveto obhajilo. Prekmursko društvo je imelo svoje romanje, prav tako je pripravilo piknik za očetovski dan, v nedeljo, 21. junija. Minuli konec tedna je potekalo tradicionalno srečanje Športnega kluba. Zaključilo se je včeraj s sveto mašo pri lurški votlini. Minuli konec tedna je tudi potekala stoletnica kronanja lemontske Matere Božje in Jezusa. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je 27. junija 1926 (na kresno nedeljo) po mednarodnem evharističnem kongresu v Chicagu slovesno kronal Marijo Pomagaj za kraljico Ameriških Brezij. Vsakoletno romanje na Ameriške Brezje julija in obhajanje obletnice kronanja Marije Pomagaj (t. i. Zvezin dan) je postalo tradicionalno. Vključevalo je procesijo, ki se je vila od frančiškanskega samostana mimo romarskega doma (Baragovega doma) in vse do lurške votline. Tam je bila maša na prostem, kar je omogočalo udeležbo in sodelovanje večjega števila romarjev. Praznovali so med drugim Marijo Pomagaj (24. maja), porcijunkulo (Marijo Angelsko – 2. avgusta), Marijino vnebovzetje (15. avgusta) in Marijino rojstvo (8. septembra). Posamezna društva in župnije so si za romanje v Lemont izbrale svojo nedeljo.

Kako so dan državnosti praznovali rojaki v nemškem Stuttgartu, nam je na začetku povedal tamkajšnji župnik dr. Zvone Štrubelj. V studiu so nas obiskali Los Tilos, rojaki iz Argentine, ki v teh dneh nastopajo v Sloveniji [od 11:20 naprej]. Ustavili smo se pri osrednji spominski proslavi v Buenos Airesu [od 23:29 naprej]. Ivo Jevnikar nam je povedal, kaj je novega pri tržaški Mladiki [od 29:00 naprej]. Helena Janežič iz NUK-a je predstavila begunsko knjižnico Zdravka Novaka [od 35.53 naprej] - posnetek je s strokovne konference Svetovnega slovenskega kongresa SSK. 

Izseljensko društvo Slovenija v svetu to nedeljo v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo s sveto mašo, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar, nadaljeval pa z okroglo mizo Razvoj Slovenije v 35-ih letih. O tem bodo z novinarko Vido Petrovčič govorili dr. Aleš Štrancar, dr. Federico Potočnik in dr. Miloš Čotar. V kulturnem delu Tabora bodo nastopile skupine iz Buenos Airesa: maturantje Rast 55, Folklorna skupina Mladika in Glasbena skupina Los Tilos. Ob koncu bodo nazdravili za 35 let slovenske samostojnosti. 

Dan državnosti in 35. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije so konec tedna praznovali v nemškem Stuttgartu. Praznovanje sta pripravila Kulturno društvo Slovenija Stuttgart in tamkajšnja slovenska župnija. Župnik dr. Zvone Štrubelj nam je povedal, da so prišli gostje iz Slovenije, skupina Talenti. Pripravili so tri delavnice: glasbeno, literarno in ustvarjalno. Prireditev je privabila okoli 80 udeležencev, ki so se v sobotnem večeru zbrali pri sveti maši za domovino. Nedeljski program je vseboval skupno molitev v besedi in pesmi, ki je zbrane povabila k zbranosti in hvaležnosti ob prazniku in za domovino.

V naslednjih dneh bo v več krajih po Sloveniji nastopila zasedba naših rojakov iz Buenos Airesa iz Argentine, Los Tilos. Več o skupini in imenu nam je povedal Sebastjan Žnidaršič. Njihov repertoar so argentinske folklorne pesmi in priredbe slovenskih narodnih, je povedal Matej Urbančič. Zasedbi Los Tilos boste prvič lahko prisluhnili jutri v Tolminskem Lomu, v sredo bodo nastopili v Logatcu, na dan državnosti na družinskem dnevu v Pivki, v petek na slovensko-argentinskem večeru v Škofji Loki, v soboto na podobnem dogodku na Frankolovem in v nedeljo na Taboru Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki je tudi organizator tega gostovanja.

Revija za Slovence v zamejstvu in po svetu Naša luč letos praznuje 75 let neprekinjenega izhajanja. V oddaji so ob tem govorili sedanji in nekdanji uredniki Lenart Rihar, Izidor Pečovnik, Janez Pucelj in Ljubo Bekš ter urednica rubirke Jezikovni kotiček dr. Damjana Kern Andoljšek. 

V Gradcu so včeraj obeležili 15-letnico pouka slovenščine. Nastopila je gledališka skupina Ane Monro z interaktivno ekološko predstavo »Zadnji ulov«, tudi učenci z učiteljico dr. Tatjano Vučajnk so pripravili svoj nastop. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. To je bil njen prvi obisk v vlogi ministrice. Staršem se je zahvalila, da otroke pripeljejo k pouku. Prav tako otrokom, ki bi popoldne kdaj raje šli na igrišče ali bili na telefonu, pa se učijo slovenščino. Zbrane je spodbudila, da naj si še naprej prizadevajo, da se slovenska beseda, slovenski jezik, slovenska kultura in slovenska identiteta ohranjajo. Ministrico posebej veseli, da se je število otrok, ki se učijo jezika, v teh letih povečalo za petdeset odstotkov, število ur pa kar za sto odstotkov.» Obljubila je, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, še naprej podpiral projekte, ki dopolnjujejo njihove aktivnosti. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.

Sinoči so v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem odprli razstavo Anke Hribar Košmerl Pogovori so sok življenja. Slikarka pravi: »Besedni in duhovni pogovor ustvarjata bližino in nove neslutene dimenzije ljubezni in življenja.« Razstava, ki jo je še pripravil dolgoletni zaslužni rektor tinjskega doma Jože Kopeinig, bo odprta do 15. septembra. Nocoj pa bodo v novogoriški galeriji EPIC odprli dokumentarno razstavo Divja sedemdeseta na Koroškem. Odprl in predstavil jo bo Mirko Messner, ki je poleg Vide Obid, Avgusta Brumnika in Janka Malleja tudi kurator. Razstava skozi številne arhivske fotografije obravnava akcije, proteste, solidarnostne demonstracije, umetniške intervencije, razprave na avstrijskem Koroškem in drugje v 70. letih minulega stoletja.  Na ogled bo do konca avgusta.

Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.

Pri Svetem Vidu v Clevelandu so včeraj praznovali župnijskega zavetnika. Še posebej so se spomnili ustanovitelja župnije msgr. Vitusa Hribarja in mnogih zvestih faranov, ki so leta 1893 ustanovili župnijo. Slovenska šola pri župniji Marije Vnebovzete, ta je bila ustanovljena pred 120-imi leti, je to nedeljo na Slovenski pristavi pri Clevelandu pripravila tradicionalni piknik. Začel se je s sveto mašo. To nedeljo bo na Slovenski pristavi spominski dan, vsakoletno srečanje za pokojne domobrance in ostale žrtve komunističnega nasilja. Pri kapeli brezjanske Matere Božje na Orlovem vrhu bo sveto mašo daroval Frank Kosem. V nedeljo, 28. junija, pa bo na Slovenski pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Po sveti maši bodo nastopili pevski zbor Korotan in folklorna skupina Kres. Poklonili se bodo pokojni rojakinji Bredi Lončar. Obeležili bodo tudi 65. obletnico Pristave. Vse rojake iz Clevelanda in okolice vabijo k udeležbi, da pokažejo svoj ponos na slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo.

Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar -  predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.

Bogato kulturno in duhovno dediščino Slovencev, ki živijo v Fairfieldu v ZDA, njihovo povezanost s slovenskimi koreninami ter prizadevanja za ohranjanje identitete skozi generacije prikazuje nov dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta »(Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu« pri Svetovnem slovenskem kongresu SSK. Projekcija bo jutri zvečer v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani. Sledil bo pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem o nastajanju dokumentarne serije in pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu. Svetovni slovenski kongres pa ta petek v dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani pripravlja okroglo mizo: Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Ugledni slovenski strokovnjaki iz domovine in tujine bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali rešitve in dobre prakse, ki bi lahko prispevale k bolj učinkovitemu in človeku prijaznemu zdravstvu. Dogodek nadaljuje dolgoletno prizadevanje Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje slovenskih zdravnikov in prenos znanja iz mednarodnega okolja v slovenski prostor.

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.  

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

V Škocjanu na avstrijskem Koroškem so v tem popoldnevu na zadnjo pot pospremili župnika Mirka Isopa. Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Nemčiji, posvečen je bil leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Ko ga je takratni škof poslal v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, so nekateri nemško govoreči domačini proti temu zbirali podpise. A Mirko Isop je, kot je povedal v oddaji Naš gost, ubral srednjo pot ... po 20-ih letih službovanja je od občine prejel zlati prstan za sožitje. Pokojni Mirko Isop je bil tudi reden romar k Mariji Pomagaj na Brezje, še posebej po težki bolezni leta 2009. Tam je daroval tudi svojo zlato mašo leta 2018.

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu v Argentini so ob letošnjem praznovanju 66. obletnice imeli še 71. Slovenski dan. Začel se je s sveto mašo, ki jo je daroval delegat Franci Cukjati. Predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar nam je še povedal, da je krovna organizacija Zedinjena Slovenija v bogatem kulturnem programu - ta je potekal kar v dveh delih, med drugim je nastopil tudi Mendoški oktet - podelila priznanje. Prejela ga je dolgoletna voditeljica slovenske šole Nina Pristovnik Diaz. Marjan Boltežar je podčrtal, da uspešnega dvojnega praznovanja ne bi bilo brez številnih sodelavcev in rednega, vsakodnevnega prizadevanja za slovenstvo.

To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.

Rojaki s Švedske so ob binkoštnem prazniku po tradiciji poromali v Vadsteno, k sveti Brigiti Švedski, sozavetnici Evrope. Kot nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski, je romanje obsegalo: mašo, procesijo, blagoslov nove table pri slovenski lipi, slovesne litanije in obhajanje večera slovenskih krščanskih izročil. Praznovali so 35-letnico slovenske samostojnosti in prav toliko Slovenske zveze na Švedskem ter tudi župnikov 70-i življenjski jubilej. Romanje v Vadsteno je vodil Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. Tam je bila tudi zastopnica slovenske države, pooblaščena ministrica Milena Stefanović Kajzer. V kulturnem programu romanja v Vadsteno so nastopili profesorji iz glasbene šole Brežice, za zabavo pa je poskrbela skupina Džuboks iz Kostanjevice na Krki.

Spletna stran državnega arhiva v Gorici, ki hrani dokumente sodišč iz časa pred priključitvijo Italiji in dokumente italijanskih perifernih uradov, je po novem na voljo tudi v slovenščini. S tem želijo nuditi učinkovitejšo podporo slovensko govorečim uporabnikom in olajšati iskanje informacij, so sporočili na omrežju Facebook. Kot so še zapisali, želijo s spletno stranjo v slovenščini in novo grafično podobo zagotoviti bolj dostopno, jasno in vključujočo izkušnjo brskanja, s čimer bodo pomagali odpraviti fizične in jezikovne ovire. Državni arhiv v Gorici deluje od leta 1964, opravlja pa dejavnosti, povezane z zaščito, upravljanjem, valorizacijo in promocijo ohranjene kulturne dediščine. Pri tem javnosti zagotavlja širši dostop do kulturne dediščine, shranjene v arhivu.

V mesecu maju smo. Ob vaških znamenjih ali križih, v podružnicah in župnijskih cerkvah se zbiramo k šmarnicam, tej lepi slovenski majski pobožnosti. To nedeljo, 31. maja 2026, bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem tradicionalne Slovenske šmarnice. Katoliška akcija in Dušnopastirski urad celovške škofije jih pripravljata že več kot četrt stoletja. Praznovanje se začenja s sveto mašo, nadaljuje z duhovnim koncertom in zaključi s šmarnicami. Letos bo romarsko mašo daroval dekan Janko Krištof. Sodeloval bo APZ svete Cecilije iz Ljubljane, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, na orgle bo igrala Ana Kresal. Zbor bo sodeloval tudi na koncertu duhovnih pesmi, kjer se mu bo pridružila Skupina Akzent iz Ledinc, ki jo vodi Anica Lesjak-Ressmann, Šmarnično pobožnost bo vodil dekan Jurij Buch. To nedeljo se bodo torej pri Mariji v najstarejši romarski cerkvi našega naroda v molitvi in pesmi združili s sončne in senčne strani Karavank.

Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov, letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. 100-letnica Nedelje je bila v središču nedavne dvojezično oblikovane novinarske konference v škofijski palači v Celovcu. Govorili so: škof Jože Marketz, izdajatelj tednika Janko Krištof in njegov glavni urednik Vincenc Gotthardt. Svoj pogled na tednik je predstavila tudi zunanja sodelavka Monika Novak Sabotnik. Vse te je slišati v oddaji. Nedelja je izjemna v več pogledih. To je tednik, ki je preživel nevihte časa in je eden redkih v Avstriji, ki ima tako dolgo tradicijo, berejo jo že štiri generacije. Tudi v časih individualizma in digitalizacije ustvarja skupnost, predstavlja tako povezavo s slovensko narodno skupnostjo kot s Katoliško Cerkvijo na Koroškem. Njena posebnost je, da odraža jezikovno, kulturno in umetniško ustvarjalnost slovenske skupnosti. Odlikujejo jo novinarska kakovost, verodostojnost in privlačna grafična zasnova. Že pred leti so postali vidni in navzoči v svetovnem spletu, zdaj pa tudi z mladimi ustvarjajo povezave na področju družbenih omrežij. Škof Marketz je v izjavi zapisal: Zaskrbljujoče stanje današnjega sveta nam narekuje, da ostaja poglobljeno iskanje miru in sožitja v luči evangelija naša trajnostna naloga. V prvi številki Nedelje 1926 je zapisana spodbuda in želja bralki in bralcu, da bi »tvoje srce vselej bilo polno svetega miru«. Naj nam Nedelja tudi v prihodnje pomaga pri iskanju tega miru za ta naš svet. 

Rojaki v Clevelandu bodo danes imeli pobožnost v čast Mariji Pomagaj z Brezij, zavetnici Slovenije in Slovencev po svetu, in sicer v svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu. To bo vsakoletna majska pobožnost v čast Pomočnici kristjanov. Začela se bo z molitvijo rožnega venca, nadaljevala s sveto mašo, petimi litanijami Matere Božje in blagoslovom. Marijo bodo prosili za varstvo ameriške slovenske skupnosti in za slovenski narod. V nedeljo pa se bo na Slovenski Pristavi pri Clevelandu začela letošnja poletna sezona. Sveto mašo ob 12.30 bo daroval Janez Retar. Sledilo bo kosilo ter glasba za ples in zabavo. To nedeljo bo v župniji Svetega Vida tudi zaključek šolskega leta slovenske šole. Po maši bo kratek program in nato srečanje v župnijski dvorani. Pred ponedeljkovim ameriškim spominskim dnem, ko se bodo spomnili mož in žena, ki so dali svoje življenje za svobodo, bo župnik Janez Retar že v nedeljo na pokopališču Vernih duš molil za vse padle v vojnah in za vse pokojne farane.

Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca je na torkovem občnem zboru, ki je potekal v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, izvolila nove organe za naslednje mandatno obdobje. Predsednik Benjamin Wakounig je med največjimi dosežki v zadnjem mandatu navedel ustanovitev zamejske gospodarske koordinacije in v naslednjem mandatu bo eden najpomembnejših projektov implementacija le-te. Še ena novica je prišla iz Celovca: Krščanska kulturna zveza (KKZ) je sporočila, da je nova glasbena referentka postala Mirjam Kuchling. Pristojna bo za vse glasbene in pevske projekte zveze in bo odslej spremljala domače pevske in glasbene skupine pri njihovem delovanju

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič  ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini.  O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca. 

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.