Supermoč podcast

Lučka Guna v podkastu Supermoč o solarpunku, okoljskem odtisu umetne inteligence, zgrešenih pričakovanjih podjetij in vprašanju, zakaj tehnologija brez urejenih procesov hitro postane strošek. Podjetja hitijo z umetno inteligenco, a pogosto ne vedo, kateri problem bi rada z njo rešila. Lučka Guna v podkastu Supermoč opozarja, da umetna inteligenca ni čarovnija, temveč je preizkus poslovne zrelosti: procesov, podatkov, varnosti in strategije. Zakaj je lahko interni chatbot investicija – ali pa samo drag modni dodatek? In zakaj bodo  spletne strani kmalu morali razumeti ne le ljudje, ampak tudi stroji? Ko podjetja govorijo o umetni inteligenci, pogosto govorijo o prihodnosti. Ko o tej govori Lučka Guna, jo najprej prizemlji v sedanjost: v procese, podatke, ljudi, varnost in strategijo. Po izobrazbi psihologinja, danes pa vpeta v razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence, je opozorila, da tehnologija sama po sebi ne rešuje poslovnih težav. Lahko jih celo razgali. »Če rešitve umetne inteligence ne podpirajo poslovne strategije, so same sebi namen. Takrat niso investicija, ampak strošek,« je povedala v podkastu Supermoč. Pogovor se ne začne pri algoritmih, ampak se začne pri pojmu, ki v poslovnem jeziku še ni pogost: solarpunk. Gre za optimističnejšo tehnološko vizijo prihodnosti, v kateri tehnologija ne pomeni odmika od narave, temveč pomeni možnost novega sobivanja. »Solarpunk mi je zelo ljub koncept. Zdi se mi, da trenutna družba drsi v smer cyberpunka: v bolj temačen, postapokaliptičen svet, v katerem prevladuje tehnologija. Solarpunk pa je pozitivnejša verzija tega imaginarija,« je pojasnila Lučka Guna. V njegovem središču je po njenem ideja, da lahko »visoka tehnologija, ljudje in narava soobstajajo na način, ki omogoča dolgoročno življenje in obstoj sveta«. Podjetja pogosto začnejo pri orodju, ne pri težavi Ena od glavnih misli pogovora je, da podjetja pri uvajanju umetne inteligence pogosto preskočijo najtežji del: razmislek o tem, kaj si sploh želijo izboljšati. »Veliko podjetij sploh ni pripravljenih na vpeljavo umetne inteligence. Če tehnologijo samo vržemo v podjetje, brez pripravljenega terena, se to ne bo dobro izteklo,« pravi Lučka Guna. Shadow AI kot novo poslovno tveganje Med večjimi tveganji je izpostavila tudi tako imenovani shadow AI – nenadzorovano uporabo javno dostopnih orodij umetne inteligence znotraj podjetij. Zaposleni vanje vnašajo osnutke dokumentov, interne podatke, poslovne ideje ali občutljive informacije, pogosto brez jasnega razumevanja, kaj se zgodi s temi podatki. »Podjetje mora vedeti, kako bo varno uvedlo umetno inteligenco. Kibernetska varnost je sama po sebi velik izziv, pri umetni inteligenci pa postane še večji,« je opozorila sogovornica in v podkastu povedala več o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca. Ni vsaka umetna inteligenca investicija Podjetja od umetne inteligence pogosto pričakujejo hitro transformacijo. Toda pričakovanja so lahko nerealna. »Ideja, da bo podjetje za 10.000 evrov dobilo ogromno transformacijo, pogosto ni skladna z realnostjo,« je poudarila Lučka Guna. Dodala je, da modeli lahko pomagajo pri pisanju kode in ustvarjanju rešitev, vendar količina kode še ne pomeni kakovosti. »Če razvijalec ne razume lastnega codebasa, je to razlog za skrb.« Supermoč tega trenutka Na vprašanje, kje je v času umetne inteligence, tehnološke evforije in okoljskih omejitev supermoč tega trenutka, Lučka Guna ni odgovorila z novo tehnologijo, ampak s človeško sposobnostjo. »Glavna supermoč je prilagodljivost na spremembe. Spremembe so hitre in zahtevne. S tem imajo težave ljudje in organizacije, še posebej tiste, ki so rigidne ali okostenele.«

Boštjan Špetič je 19 let v istem poslu, čeprav se na prvi pogled zdi, da nenehno menja svetove. Najprej je bil del ljubljanske tehnološke kontrakulture, nato soustanovitelj Zemante, enega prvih slovenskih zagonskih podjetij, ki je vstopilo v mednarodni svet tveganega kapitala. Po prevzemu Zemante je postal mentor, vlagatelj in soustanovitelj Tehnološkega foruma. Zdaj gradi založbo. Toda prehod od oglaševalske tehnologije k fizični knjigi ni tako velik preobrat, kot bi lahko sklepali. V obeh primerih gre za vprašanje, kako vsebina nastane, kako doseže občinstvo in kdo v tej verigi zajame njeno vrednost. »Jaz imam leto in pol staro založbo, kar pomeni, da sem na polovici prve faze startupa,« je Špetič povedal v podkastu Supermoč. Počutje v novi panogi opiše z eno besedo: ambivalentno. »Zelo je vznemirljivo, zelo zanimivo in zelo novo.«  

V podkastu Supermoč je Jernej Pirc, direktor BNI Adria, spregovoril o tem, zakaj podjetniki danes za uspeh ne potrebujejo le dobrih idej, temveč predvsem kakovostno podporno okolje, prave ljudi in odprtost za nove tehnologije. Podjetništvo se pogosto predstavlja kot pot posameznika: pogumnega ustanovitelja, vizionarja, človeka, ki tvega, vztraja in premika meje. A vse bolj jasno postaja, da uspeh podjetnika ni nikoli zgolj individualna zgodba. Je zgodba odnosov, zaupanja, priporočil, sodelovanja in skupnosti. O tem je v podkastu Supermoč govoril Jernej Pirc, direktor BNI Adria, ki poudarja, da je podjetništvo v resnici skupnostni šport. Podjetniki po njegovem ne potrebujejo le znanja, kapitala in idej, temveč tudi okolje, v katerem lahko rastejo, izmenjujejo izkušnje, dobijo podporo in vzpostavljajo odnose, ki dolgoročno prinašajo razvoj. Pogovor vodi Petra Kovič

Podjetje FRESH32, ki ga soustvarja Jan Habat, je v manj kot letu dni prepričalo več kot 50.000 uporabnikov, zaprlo 1,2 milijona evrov investicije in se pripravlja na širitev v tujino.  

Ko govoriš z Mitjo Margonom, jadralcem, ki je bil v več kot 40-letni jadralski karieri Svetovni, Evropski, Sredozemski, Balkanski in državni prvak v različnih jadralnih razredih, 4-krtani udeleženec Olimpijskih iger: tekmovalec (1996 in 2000), trener (2004), vodja jadralske ekipe (2020), pa tudi kot "turist" (2012 in 2016), dolgoletni tenerjem in organizatorjem, predsednik Jadralnega kluba Pirat - Portorož in ustanovitelj ter lastnik podjetja Sailing Point, hitro postane jasno, da jadranje ni šport spektakla, temveč proces. Počasno nalaganje izkušenj, odločitev in – predvsem – ljudi. Pogovor vodi Petra Kovič

V 100. epizodi podkasta Supermoč so bili gostje nekdanji dirkač F1 David Coulthard, košarkar in trener Željko Obradović in Peter Bakenecker iz Mastercarda. Ski Jumping World Championships Planica ni le spektakel rekordov in vetra pod smučmi. Je prizorišče discipline, pritiska in odločitev v milisekundah. In prav tam – med letalnicami, VIP-prostori in neformalnimi pogovori na dogodku Mastercard Slovenija – je nastala posebna epizoda: stota Supermoč.  To ni epizoda o športu. To je epizoda o tem, kako šport razloži posel skozi prizmo Ski Jumping World Championships Planica, kjer so se srečali na enem mestu različni svetovi – hitrost formule ena, disciplina vrhunskega športa in surova realnost poslovnih odločitev. V stoti epizodi podkasta Supermoč so bili gostje dirkač F1, ki je vozil 300 kilometrov na uro, trener, ki je ustvarjal evropske prvake, in skakalec, ki je odraščal v eni najbolj ikoničnih športnih družin na svetu. Pogovor vodi Petra Kovič

Gost podkasta Supermoč je bil Jure Novak, direktor Cankarjevega doma. Kot mlad je to institucijo obiskoval z občutkom skoraj ritualnega spoštovanja, danes jo vodi z zavestjo, da ne upravlja le programa, temveč tudi prostor pomena. Cankarjev dom ni le največja kulturna institucija v Sloveniji. Je prostor, kjer se križajo svetovi – umetnost in politika, intima in javnost, zgodovina in prihodnost. V njem se hkrati odvijata tišina in aplavz. In prav zato njegovo vodenje ni zgolj organizacijska naloga, temveč tudi vrednostna odločitev.  Jure Novak, režiser in dramaturg, ki je pred dobrim letom prevzel vodenje Cankarjevega doma, to razume zelo osebno. Kot je povedal v podkastu Supermoč, Cankarjev dom, ki ga je kot mlad obiskoval z občutkom skoraj ritualnega spoštovanja, danes vodi z zavestjo, da ne upravlja le programa, temveč tudi prostor pomena. Pogovor vodi Petra Kovič

V sodobni družbi je spanec pogosto prva stvar, ki jo žrtvujemo v imenu produktivnosti. Dolgi delovniki, stalna dosegljivost, globalni poslovni ritmi in digitalne naprave ustvarjajo kulturo, v kateri se zdi počitek skoraj luksuz. Toda znanost govori drugače: spanec ni izguba časa, temveč eden ključnih temeljev zdravja, skupaj s prehrano in gibanjem. Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo, čustveno stabilnost, odločanje in dolgoročno zdravje. O tem, zakaj je spanec pomemben ne le za posameznika, temveč tudi za družbo in poslovni svet, smo se pogovarjali v podkastu Supermoč s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, nevrologinjo, somnologinjo, vodjo Centra za motnje spanja in profesorico na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Fotografinja, umetnica in raziskovalka zavesti se giblje med zelo različnimi okolji – od kurentovanja do srečanj z avtohtonimi skupnostmi v Mehiki in okoljskih projektov v Amazoniji – a njena rdeča nit je presenetljivo jasna: človek izgubi ravnovesje, ko izgubi stik z naravo. »Narava ni zunaj nas. Narava smo mi,« je dejala v podkastu Supermoč, Alenka Slavinec. Pogovor vodi Petra Kovič 

Slovensko zdravstvo ne potrebuje le več denarja – potrebuje več fleksibilnosti, boljše vodenje in jasen cilj: pacienta v središču. V tej epizodi podkasta Supermoč s prof. dr. Bojano Beović govorimo o tem, zakaj trenutna organizacija in pravila pogosto »konzervirajo« sistem, zakaj imajo vodstva ustanov zvezane roke in zakaj mladi zdravniki odhajajo – ne (samo) zaradi plač, ampak tudi zaradi kulture dela, pogojev in rigidnih oblik zaposlitve. Pogovor odpira konkretna vprašanja: kaj pomeni »javno« v zdravstvu, ali naj bo merilo lastništvo ali javno financirana storitev, kako privabiti in obdržati kader ter kako urediti sistem tako, da bo bolj dostopen, učinkovit in človeški – za paciente in za zaposlene.  Pogovor vodi Petra Kovič

V letu 2026 podkast Supermoč odpira novo podserijo Vzporedni svetovi. Ideja je preprosta: različni poklici imajo različne jezike, a presenetljivo podobna pravila igre. Dirigentska palica, šahovska partija, baletni trening ali podjetniški sprint – vsi se vrtijo okoli istega jedra: pozornosti, discipline, odnosa, ritma in poguma. Prva gostja je dirigentka Živa Ploj Peršuh – umetnica s širokim simfoničnim in opernim repertoarjem, ki jo hkrati privlačijo žanrsko raznoliki projekti in »gradnja sistemov«, v katerih lahko rastejo ljudje. Še pred zaključkom študija v Mannheimu je v Sloveniji ustanovila orkester Festine, kjer je povezala poklicne glasbenike in študente ter ustvarila prostor za prenos izkušenj in za sodobno glasbo. Danes je osrednja osebnost in umetniška vodja več platform: Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra, Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije BSA in Triple Bridge – Evropskega kariernega centra za umetnike. Njeni projekti pogosto delujejo dvosmerno: Slovenijo predstavljajo v tujini in tujino pripeljejo v Ljubljano. Pogovor vodi Petra Kovič

V novi epizodi podkasta Supermoč gostimo dr. Igorja Mekjaviča, vodjo Laboratorija za vesoljsko fiziologijo na Inštitut Jožef Stefan, ki deluje v Planici. Pogovor nas popelje tja, kjer znanost preverja meje človeškega telesa. V podkastu Supermoč smo se z dr. Igorjem Mekjavičem pogovarjali o breztežnosti, dolgotrajni neaktivnosti in ekstremnih razmerah. kakršne čakajo astronavte na poti proti Luni in Marsu. V raziskovanju le-tega je ključen kraj, Planica. Pogovor vodi Petra Kovič

Gostja podkasta Supermoč, strokovnjakinja za protokol in kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je pojasnila, zakaj so »mali Trumpki« v naših pisarnah resno poslovno tveganje – in kako lahko bonton postane karierni kapital ter ščit za duševno zdravje. Črn žalni špalir, zastave na pol droga, počasni korak svetovnih voditeljev. Kamere iščejo obraze, simboliko, geste. Potem pa kader, ki obkroži svet: voditelj, ki med pogrebom globalne moralne avtoritete žveči žvečilko, pregleduje telefon in s telesom govori nekaj povsem drugega kot obred okoli njega. V tistem trenutku ne šteje več, kaj je povedal v govorih, kakšna je njegova politika ali kako spretni so njegovi svetovalci. Ostane samo ena slika: neuglašen človek v trenutku, ki zahteva tišino in mero. Za Bojano Košnik Čuk, dolgoletno vodjo državnega, diplomatskega in vojaškega protokola ter gostjo podkasta Supermoč, to ni anekdota za rubriko »šokantno«, temveč učbeniški primer. »En napačen gib lahko izbriše leta truda,« pravi. »In to ne le pri politiku. Enako velja za direktorja, prodajnika, vodjo oddelka v slovenskem podjetju.« Pogovor vodi Petra Kovič

V novi epizodi podkasta Supermoč smo gostili dr. Kenana Crnkića – doktorja ekonomskih znanosti iz Sarajeva, profesorja na dunajski univerzi Webster, nekdanjega vodjo večmilijonskih korporacij in avtorja uspešnic Sedem skrivnosti uspeha, Pazi, katerega volka hraniš in Več od življenja. Serijo podkastov Supermoč ustvarjam z eno samo radovednostjo: od kod svojo notranjo moč črpajo ljudje, ki jih občudujemo na odru, v poslovnem okolju ali vsakdanjem življenju? Kako jim uspeva, ali sploh spijo, kje si polnijo baterije in, predvsem, zakaj počnejo to, kar počnejo? Tokratni gost je bil človek, ki ga poznam že več let – dr. Kenan Crnkić. Najina profesionalna pot se je večkrat križala, toda šele zdaj sva pred mikrofonom v podkastu Supermoč odprla teme, o katerih si pogosto lažemo: kaj je v resnici uspeh, kje se začne sreča, zakaj nam čas polzi skozi prste kot bela mivka in katerega volka v sebi zares hranimo. Pri tem pa dr. Kenan Crnkić opogumlja, ko pravi, da "z dolgoročnimi cilji zdravimo trenutne frustracije". S tem pove,da za dosego cilja nujno prezreti vsak padec, po katerem sem poberemo. Pogovor vodi: Petra Kovič

V podkastu Supermoč smo se z ilustratorkama Hano Stupica in Majo P. Kastelic pogovarjali o tem, da ilustracije kot umetnost niso namenjene le otrokom, ampak nagovarjajo otroke in odrasle hkrati. Ilustratorka Maja Kastelic je poudarila, da »slikanic ne smemo poenostavljati ali podcenjevati, saj otroci zelo dobro berejo vizualni jezik, odrasli pa v teh podobah prepoznavamo teme, ki nagovarjajo naše notranje otroštvo, spomine in strahove«. Slikanice lahko nosijo globoke, kompleksne teme – od osamljenosti, minevanja, drugačnosti do humorja in čiste radosti. Dobra ilustracija ne služi zgolj besedilu, ampak ga širi, mu nasprotuje ali ga dopolnjuje. Bralec se tako ne znajde le v zgodbi, temveč tudi v avtorjevem likovnem svetu. Obe ilustratorki, Hana Stupica in Maja P. Kastelic, sta del vrha slovenske ilustracije, vsaka s svojim prepoznavnim svetom, a z zelo podobnim temeljem: iskrenost, počasnost in zavest, da je vsaka risba sporočilo, ki nosi v sebi naboj vrednot, tradicije, kulture, zgodovine, nostalgije in vizije. Pogovor vodi Petra Kovič *** Naročnik oglasne vsebine je Mladinska knjiga

V podkastu Supermoč smo gostili člana uprave NLB d.d., Andreja Lasiča, ki je na glas razmišljal o tem, kako vidi konec globalizacije, vlogo NLB in moč osebne stabilnosti. V zadnjih desetletjih smo verjeli, da več globalizacije pomeni več varnosti, več rasti in več priložnosti za vse. Trgi so se odpirali, kapital, ljudje in ideje so krožili skoraj brez omejitev. Danes pa se ta zgodba lomí. Svet vedno bolj razpada na interesna območja – Ameriko, Evropo in Kitajsko – in prav politika vse bolj narekuje ekonomske tokove. V takem okolju je mirna roka zlata vredna. Med ljudmi, ki to zelo dobro razumejo, je Andrej Lasič, član uprave NLB d.d., pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. V podkastu Supermoč in v nedavnem pogovoru za tisk je spregovoril o koncu globalizacije, slovenski ekonomiji, vlogi bank in o tem, zakaj brez osebne stabilnosti tudi profesionalne stabilnosti ni. Pogovor vodi Petra Kovič  

Na dan 23. oktobra 2025, ko so mediji poročali o 7000 evrih za kvadratni meter nepremičnine v Ljubljani, Zoran Đukić iz Stoja Trade v podkastu Supermoč razgrne svojo formulo: nepremičnine kot umetnost, lastništvo kot svoboda, ljudje kot največji kapital.    

Trajnost ni nova religija, je nova pismenost. Ali jo govorimo tekoče, glasno ali šepetaje, je vprašanje, ki obravnava našo zavzetost in resno namero.    

V podkastu Supermoč sociolog ddr. Rudi Rizman brez olepševanja opiše današnji svet kot kombinacijo Kafke, Orwella in Hobbesa – svet, v katerem mednarodno pravo pogosto obstaja le na papirju, prepogosto pa znova velja frazem človek človeku volk. Rizmanov pogled na sodobni svet je trezen in neprijeten: živimo v času, ko se pravila pišejo sproti in jih tisti z močjo brez posledic kršijo. Gaza, Ukrajina, Sudan – to niso samo geografska imena, temveč so tudi opomniki, kako krhka je ideja mednarodnega prava in kako hitro zdrsnemo v »svet brez pravil«, o katerem je pisal Hobbes. Najbolj ga prizadenejo otroci. Otroci v Gazi, ki že dve leti ne hodijo v šolo. Otroci, ki odraščajo ob bombah namesto ob zvezkih. Ko govori o njih, naredi kontrast z vsakdanom svojih vnukinj – varnim, urejenim, polnim priložnosti. Ta razlika ni le statistika, ampak je tudi moralni šok: če ne reagiramo, smo soodgovorni. Pogovor vodi Petra Kovič

V času, ko podjetja hkrati iščejo večjo produktivnost in več smisla pri delu, dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ponuja preprost, vendar zahteven odgovor: napredujejo tisti, ki hitreje poskušajo in hitreje popravljajo. Mladi to počnejo naravno. Priznajo, da ne vedo vsega, in še preden se večina odraslih odloči za prvi poskus, oni že preizkusijo tri različice. V Tehnološkem parku Ljubljana kombinacijo vztrajnosti in prilagodljivosti pretvarjajo v delovni standard: manj govorjenja o načrtih in več merljivih, majhnih korakov, ki se dogajajo vsak teden. Pogovor vodi: Petra Kovič

Svet se spreminja hitreje kot kdaj prej. EU išče novo igro moči, Slovenija pa most med idejami in izvedbo. V podkastu Supermoč smo skupaj z gosti kongresa Združenja Manager naslavljali vprašanja, vezana na varnost, produktivnost, talente in investicije.   V novem podkastu smo v Portorožu, kjer je potekal kongres Združenja Manager, združili akademsko in podjetniško oziroma gospodarstvo sfero. Z dvema profesorjema in dvema podjetnikoma smo razčlenili vprašanje, kako bi lahko Slovenija in Evropska unija ostali konkurenčni v časih zapiranja trgov in geopolitičnih pretresov. Gostje podkasta so bili: prof. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, prof. Andreja Jaklič s Fakultete za družbene vede, Medeja Lončar iz Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija ter Borut Čeh iz Labene.      

Gost podkasta Supermoč je bil tokrat Ivo Boscarol – podjetnik, vizionar in pionir letalstva. Ustanovitelj Pipistrela je svojo kariero začel v majhni delavnici v Ajdovščini, a jo je z inovacijami na področju ultralahkih in električnih letal popeljal na svetovni zemljevid. Prodaja Pipistrela ameriškemu velikanu Textron je bila prelomnica, po kateri se je Boscarol preusmeril k družbeni odgovornosti. Njegove donacije in projekti jasno kažejo, da ga žene ne le podjetniški uspeh, temveč tudi želja po boljšem svetu in trajnostnem razvoju. 5 ključnih poudarkov o Ivu Boscarolu Pionir električnih letal – ustanovitelj Pipistrela, ki je Ajdovščino postavil na svetovni zemljevid inovacij. Družbena odgovornost – po prodaji Pipistrela Textronu svojo energijo usmerja v donacije, trajnostne projekte in izboljšanje kakovosti življenja. Odiseja – kulturno-poslovni center kot »vesolje vsebin«, ki združuje kino, kongrese in zabavne dogodke. Celostna podoba žensk – kot organizator Miss Universe Slovenija poudarja inteligenco, komunikativnost in podjetnost, ne le lepote. Ljubezen kot temelj – ob tehnoloških razpravah izpostavlja, da je ljubezen redka, a ključna dobrina za prihodnost človeštva. Presenetljivo je, da Boscarol razmislek o prihodnosti sklene z najbolj univerzalnim pojmom: ljubeznijo. V svetu individualizma in tehnološke norije postaja, pravi, to redka dobrina. »Ljubezen je edino, kar lahko ohrani humanost,« dodaja. Normalnost je po njegovem mnenju postala deviacija – vsi želimo biti drugačni, a v tem procesu izgubljamo vrednote, ki nas delajo ljudi.

Turistična sezona letošnjega poletja je bila odlična, a za impresivnimi številkami se skrivajo tudi nova vprašanja, kot so, kako urediti gnečo na cestah, pomanjkanje kadrov in kako ujeti nove trende. Gostja podkasta Supermoč je direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj.  

V novo epizodo serije Supermoč je prišla ženska, ki je s plesom spisala slovensko športno in umetniško zgodovino. Katarina Venturini je štirikratna svetovna prvakinja, 23-kratna državna prvakinja, plesalka, učiteljica in sodnica. Z Andrejem Škufco sta vrsto let utelešala popolno kemijo na parketu; danes pa kot vodja plesne šole navdihuje nove generacije in dokazuje, da je ples veliko več kot le koraki in glasba. Ve, da je ples več kot le popoln obrat ali tehnično brezhiben korak. »Ples je čustvo, energija, strast,« pravi. V podkastu govori o tem, kaj se skriva za bliščem, kako se spoprijema z izzivi časa, zakaj pravila včasih omejujejo – in ali lahko ples res naredi človeka srečnejšega. In čeprav je vrsto let stala na tekmovalnem parketu, v soju luči in pod budnimi pogledi sodnikov, se ji je najbolj vtisnil v spomin trenutek, ko je na tekmovanju na Kitajskem jokala.

V podkastu Supermoč o mesu, ki ni meso. O napakah, ki so napredek. In o start-upu, kjer nihče ne kuha kave.

Dr. Uroš Ocepek, ki ga dijaki poznajo kot »dr. Uki«, je človek številnih znanj, a predvsem človek z velikim srcem. Prvi slovenski učitelj, ki se je uvrstil med 50 najboljših učiteljev na svetu po izboru Global Teacher Prize, pionir umetne inteligence v izobraževanju in eden od tistih pedagogov, ki učilnice ne razumejo kot prostor prenašanja znanja, temveč kot prostor ustvarjanja človeka. »Ko pride dijak k meni in mi zaupa nekaj, česar ni zaupal še nikomur, to ni le privilegij. Je tudi teža. A takrat vem, da sem na pravi poti,« pove Ocepek v pogovoru. Molj – vrednote, ki letijo proti svetlobi Ocepek ni le učitelj, temveč je tudi inovator. V zadnjem času je oblikoval pedagoški model Molj – akronim, ki označuje štiri temeljne vrednote, ki jih želi posredovati dijakom: modrost, odgovornost, ljubeznivost in junaštvo. Zakaj molj? Ker je, kot pravi, pogosto spregledano, celo nezaželeno bitje, a ko ga pobliže pogledamo​ – še posebej, če dodamo pridevnik knjižni –, ponese izjemno simboliko: hrepenenje po svetlobi, tišino znanja, lepoto skritih procesov. Od Vikingov do Kazahstana V pogovoru za Supermoč se dotakneta tudi Ocepkove strasti do zgodovine in raziskovanja. Letos je prvič potoval sam – na Švedsko, kjer je odkrival svojo vikinško genetsko zapuščino. A še večji izziv je bil obisk Kazahstana, kamor je bil povabljen kot govorec in predstavnik inovativnega slovenskega pristopa k uvajanju umetne inteligence v šole.

V podkastu Supermoč je predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar spregovorila o odgovornosti, ranljivosti, pogumu in prihodnosti, ki si jo zaslužimo. V najnovejši epizodi podkasta Supermoč je prva predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, spregovorila iskreno, osebno in pogumno. Kot nekdanja novinarka, pravnica, zagovornica človekovih pravic in edina ženska na čelu države se je tokrat predstavila v luči, ki jo redkeje vidimo – kot čuteča sogovornica, ki verjame, da ima tudi politika lahko srce. V pogovoru brez protokola in političnih floskul je odprla teme, o katerih javno redko govorimo – o tišini, ki govori glasneje od besed, o osebnih napakah in politični odgovornosti, o humorju kot načinu upora ter o veri v prihodnost, ki si jo zaslužimo.

V podkastu z mag. Matejo Urlep o znanosti, pogumu, zdravstvu in izkušnjah v farmacevtskih multinacionalkah. Mateja Urlep je ena najvidnejših slovenskih strokovnjakinj s področja bioloških zdravil in inovacij v farmaciji. Včasih visoko v hierarhiji velikih multinacionalk, kot sta Lek in Sandoz, danes pa na samostojni poti kot soustanoviteljica podjetja Niba Labs, ki sodeluje z vodilnimi farmacevtskimi in znanstvenoraziskovalnimi institucijami. Pogovor z njo je iskren, oster, človeški – predvsem pa poln uvida v to, kako se uspeh gradi z notranjim uporom in vero v vizijo. »Moja osebna maksima je: Imam svoje mnenje, torej sem,« pravi Mateja Urlep brez olepševanja. Mateja Urlep je svojo poslovno pot začela v podjetju Lek, kjer je pridobila temeljito izobrazbo na področju farmacevtskega marketinga po standardih Merck & Co. Sledila je ključna vloga v razvoju biosimilarjev, kjer je vodila enega prvih razvojnih programov na svetu – in prvega v Sloveniji.

Z doktorico Mileno Fornazarič, programsko soustvarjalko Poslovne konference Šport, ki jo pripravlja Delov poslovni center in ki bo potekala 21. maja 2025 v Kristalni palači v BTC Ljubljana, smo se pogovarjali v podkastu Supermoč. Vrhunski in rekreativni šport se danes soočata s številnimi podobnimi izzivi – od pritiska na zmago in fizičnih naporov do tveganj izgorelosti, poškodb in duševnih stisk. Ključno vlogo pri soočanju s temi izzivi ima preventiva, ki športnikom omogoča boljše obvladovanje bremen sodobnega športa. Obenem pa se odpira še drugo pomembno področje:sponzorska pismenost Dolgoročna partnerstva, ki temeljijo na skupnih vrednotah, prinašajo koristi športnikom, klubom in sponzorjem, hkrati pa spodbujajo tudi tesnejšo povezanost s širšo skupnostjo. Kampanja in konferenca, ki jo pripravljamo v okviru Delovega poslovnega centra, bosta osvetlili pritiske v športu, pomen preventivnih ukrepov ter predstavili inovativne pristope k športnim sponzorstvom in dobre prakse iz Slovenije in tujine. Te teme so bile v ospredju tudi v sveži epizodi podkasta Supermoč, v kateri je gostovala doc. dr. Milena Fornazarič, ugledna predavateljica in svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami v športnem in medijskem trženju.

V podkastu Supermoč smo gostili dr. Andreja Rusa, doktorja antropologije in enega izmed vodilnih učiteljev transcendentalne meditacije v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj umirjenost ni znak umika, temveč vir moči – ter kako lahko vsak od nas s preprosto, a izjemno učinkovito tehniko okrepi svojo psihološko odpornost, ustvarjalnost in notranje ravnovesje.

V novem podkastu Supermoč smo gostili dr. Sašo Bavca, znanstvenika, menedžerja, strateškega svetovalca in predvsem človeka, ki si je upal biti iskren.

V novi epizodi podkasta Supermoč je bila gostja Katja Verderber širši slovenski javnosti pozna kot glasbenica Katarina Mala. Poslovna srenja pa jo prepoznava kot coachinjo, ki ne le menedžerjem, ampak vsem, ki želijo izboljšati svoj perfomance, pomaga graditi samozavest, avtentično komunikacijo in karizmatičnost, javni nastop ali krajše: uspešne poslovne zgodbe. To počne skozi metodo Italk.Live ki jo je oblikovala sama. 

V novi epizodi podkasta Supermoč je bila gostja Nastja Mulej. V dobi vse večje uporabe tehnologije in družbenih omrežij se pojavlja vprašanje, ali postajamo možgansko leni. Je za to kriva tehnologija ali mi sami, ker ne razumemo njene vloge? Nastja Mulej opozarja, da tehnologija sama po sebi ni sovražnik, temveč orodje, pri čemer pa je pomembno vprašanje, kako jo uporabljamo. Kljub tehnološkemu napredku pa se v Sloveniji pogosto soočamo s težavo, da inovativne ideje težko prodrejo v širšo družbo ali poslovni svet. Kreativno razmišljanje lahko pomaga premostiti te ovire, saj spodbuja odprtost do novih pristopov in drugačnih perspektiv. 🎧Prisluhnite podkastu od četrtka! #supermoč #PetraKovič #NastjaMulej #dpodkast #podkast   🎙️ Pogovor vodi Petra Kovič

V novi epizodi serije podkastov Supermoč smo gostili doktorico Violeto Bulc, nekdanjo evropsko komisarko in podpredsednico vlade. Je ustanoviteljica gibanja Ekocivilizacija, kjer deluje kot kuratorka. Njeno delo temelji na spodbujanju zavestnih odločitev za naravo, sočloveka in samega sebe. #podkast #Supermoč #VioletaBulc  🎧Prisluhnite podkastu! 🎙️Podkast vodi Petra Kovič.

Dr. Marjan Svetličič in dr. Boštjan Udovič v podkastu Supermoč poudarjata, da so pogajanja ključna spretnost v politiki, poslu in vsakdanjem življenju. Ob aktualnem primeru Luke Dončića opozarjata na pomen neposredne udeležbe pri pogajanjih, saj odsotnost zmanjšuje moč in vpliv posameznika ter onemogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju končnega izida. V knjigi Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki sta jo napisala Svetličič in Udovič, ponujata avtorja konkretne strategije za uspešno pogajanje v različnih kulturnih okoljih, kar je ključ do uspeha. 

V novi epizodi podkasta Supermoč je bil gost programski direktor Evropske prestolnice kulture GO2025, Nova Gorica - Gorica, Stojan Pelko. Razlagal je o viziji EPK, o simbolični moči EPK, ki jo povzema slogan GO! Borderless". Stojan Pelko v podkastu Supermoč razkriva svoj kritičen pogled na sodobno družbo, preobrazbo kulture in pomen trajnostnega razvoja ter zagovarja preplet visoke kulture in popularne kulture za širši doseg in vpliv. 🎧Prisluhnite podkastu! #podkast #Supermoč #StojanPelko   🎙️ Pogovor vodi Petra Kovič

Kaj pomeni živeti na robu in se hkrati tesno povezovati z naravo? Pridružite se Roku Zalokarju, base jumperju, alpinističnemu vodniku in strastnemu lovcu na divjad, ki vsak dan preizkuša meje poguma, discipline in povezanosti z okoljem. V tokratnem podkastu Supermoč raziskujemo, kako se adrenalinski skoki, premagovanje gorskih sten in globoko spoštovanje divjine prepletajo v življenju človeka, ki živi med zemljo, nebom in gozdovi. Kako lov oblikuje njegov odnos do narave? In kaj se lahko naučimo iz trenutkov, ko je vse odvisno od ene same odločitve? Prisluhnite navdihujoči zgodbi o življenju brez meja.

Denis Porčič Chorchyp, profesionalni boksar in nekdanji vojak na posebnih misijah, in Gregor Poljanec Kirsch o disciplini in notranjem miru. Ljudi je strah. To dokazuje razmah nasilja in agresije. Strah ima tako veliko moč. Silovito močno vpliva na obnašanje mednarodne skupnosti, držav, družb in tudi posameznikov. Povzroča številne vojne, konflikte, nesoglasja. A od kod mu ta presenetljiva moč, sploh, če vemo, da je super prevarant in blefer. Da je celo izvor naše domišljije? Gosta zadnje epizode serije Supermoč v letu 2024, Gregor Poljanec Kirsch, body&mind coach in nekdanji pripadnik specialnih sil, ki je več kot desetletje služil v eni najzahtevnejših vojaških enot, in Denis Porčič - Chorchyp, profesionalni borec v največji evropski borilni organizaciji FFC ter številnih organizacijah, ki je tudi lastnik Kluba borilnih veščin Samurai, sta pripovedovala o strahu in sta enotnega mnenja. To je, da pogumni in modri ljudje priznajo strah, se znajo z njim soočiti, in to tako, da oni upravljajo z njim in ne obratno.

Tokratni gost je Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, ki s svojo vizijo vodi nacionalni radio skozi izzive sodobnega medijskega sveta. Kako ustvarjati vsebine, ki združujejo narod, informirajo javnost in navdihujejo? Kako najti pravo ravnotežje med tradicijo in inovacijo, med pritiski oglaševalcev, javnosti in politike? Pogovarjala sva se o moči radia, njegovem vplivu na družbo, izzivih klasičnih medijev ter o tem, kako ohraniti verodostojnost v času hitrega pretoka informacij. Dotaknila sva se tudi osebnih zgodb – od začetkov Mirka Štularja na Radiu Slovenija, pa do njegovih navad, motivacije in življenjskih lekcij.  

V novi epizodi podkasta Supermoč je bila gostja Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union, ki ima ključno vlogo pri upravljanju javnih zadev, zagovorništva, komunikacij in trajnostnega upravljanja. S svojo vizijo in zavzetostjo prispeva k trajnostnemu razvoju in odgovorni konzumaciji alkohola v Sloveniji.  🎙️Pogovor vodi: Petra Kovič 

Primarij magistrica Uršula Reš Muravec, specialistka ginekologije in porodništva, se dotakne številnih aktualnih tem s področja ženskega zdravja, reprodukcije in hormonskega delovanja. Pogovor vključuje tudi širše družbene teme, kot so spremembe v demografski sliki, porast samskih ljudi in skandinavski pristopi k zgodnjemu starševstvu.

V podkastu Supermoč raziskujemo regenerativno ekonomijo, ki postavlja ljudi in planet pred dobiček. Svet raziskuje delovanje regenerativne ekonomije.  Zemlja se zna regenerirati, zakaj ne bi ekonomski sistem vzdržuje in ohranja a obenem ustvarja dodatno vrednost. Tu pa se začne ključni problem, saj imamo 3P, to je profit, ljudi in planet, a naj se ta koncept obrne v ljudi, planet in šele nato v dobiček«, je dejala raziskovalka, znanstvenica in pedagoginja Maja Zalaznik, gostja podkasta Supermoč.

Tokratni podkast Supermoč smo umestili v središče kongresa Združenja Manager, ki je letos potekal v Portorožu pod geslom Podvig. Razvoj. Preboj. Osrednja tema je bila posvečena konkurenčnosti in iskanju rešitev za njen preobrat, z nazivom menedžer leta 2024 pa je bil tokrat okronan lastnik in direktor podjetja Lumar IG Marko Lukić.

Dr. Zdenko Trampuš, zobozdravnik in vizionar na področju stomatologije, je delil svojo izjemno pot in filozofijo, ki temelji na znanju, strasti in predanosti.

Na poslovnem dogodku Zdravje 2024 Delovega poslovnega centra smo z gosti zasledovali vsebinsko nit dogodka »Vitalen sistem, zdrav človek«. V podkastu nam je na vprašanje o učinkovitosti in dostopnosti slovenskega zdravstvenega sistema Igor Zorko z Gospodarske zbornice Slovenije dejal, da sistem sicer deluje, vendar ga obremenjujejo številni dejavniki.  Tako na dogodku kot v podkastu smo gostili priznano doktorico Nado Rotovnik Kozjek. V svoji pripovedi je na prvo mesto postavila zdrav življenjski slog, v katerem moramo ljudje upoštevati napotke Svetovne zdravstvene organizacije, ki kot preventivo pred številnimi obolenji svetuje 300 minut aerobnega gibanja in 120 minut anaerobnega gibanja na teden ter pestro zdravo hrano, podobno mediteranski. V podkastu smo gostili tudi Anžeta Drolca iz podjetja Better, ki je podprlo našo konferenco Zdravje 2024. V intervjuju je poudaril pomen digitalizacije in personalizirane medicine za prihodnost zdravstva.  Seveda pa v podkastu nismo mogli mimo povezanosti kondicije gospodarstva in stanja v zdravstvenem sistemu. Doktorica Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani je poudarila, da je ekonomija ključna za učinkovito delovanje zdravstvenega sistema. Pogovore vodi Petra Kovič.

Jure Mikuž je eden izmed najbolj vplivnih posameznikov na slovenski tehnološki in startup sceni. Je ustanovitelj in partner pri skladu tveganega kapitala South Central Ventures, ki se osredotoča na investiranje v tehnološka podjetja v zgodnji fazi razvoja, predvsem v regiji Balkana in Slovenije. Ker Jure Mikuž deluje v hitrem svetu, ki ga zaznamujejo negotovost ter nenehni vzponi in padci, smo ga vprašali o strahu, in sicer o strahu pred zamujenimi priložnostmi. 

Novo epizodo serije podkastov Supermoč smo snemali na terenu, in sicer na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer smo s poslovnim dogodkom uspešno zaključili kampanjo Izvozniki 2024. Iz dvorane in z odra smo med dogodkom pred mikrofon podkasta Supermoč povabili nekaj sogovornikov z vrst govorcev in gostov in jim zastavili osrednje vprašanje dogodka, tj. ali naša nova priložnost in nova prihodnost v aktualnih makroekonomskih in geopolitičnih razmerah slonita na tradicionalnih trgih in kakšne obete lahko pričakujemo denimo na oddaljenem trgu, kot je Indija.

Kljub prebojnosti ter izjemno visoki dodani vrednosti in konkurenčnosti poslovna pot Maje Požar Andrejašič in njenega moža Tineta ni bila vselej lahka.

Z Alenko Žužek Nemec o tem, kako nam lahko napredna digitalna orodja, kot so e-podpis, e-denarnica in e-uprava, pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih izzivov.

V novi epizodi podkastov Supermoč smo gostili doktorico Lucijo Mulej, antropologinjo, sociologinjo in poslovno svetovalko. Prinesla je sveže in navdihujoče poglede, ki kanejo spremeniti marsikatero razmišljanje in pogled na svet okoli nas. Lucija Mulej bo predstavila svoj revolucionarni pristop Budnjani 4Q, ki povezuje intelektualno, čustveno, duhovno in fizično inteligenco. V podkastu je razložila, kako lahko ta pristop izboljša človekovo osebno in profesionalno življenje.   Pogovor vodi Petra Kovič.