Življenje išče pot

26. septembra bosta nadškofija Maribor skupaj z Društvom katoliških pedagogov pripravila Slomškov dan v Mariboru. S predsednico društva Heleno Kregar smo v Tednu vzgoje spregovorili o ponudbi vsebin, ki jih pripravljajo za učitelje, o počitniškem varstvu za otroke ter o reviji Vzgoja.

Poročali smo o Tednu vzgoje 2026, ki ga pripravljajo pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije in traja od 1.9. do 7.9.2026. Povabili smo koordinatorja Tedna Matevža Vidmarja, ki je predstavil namen Tedna vzgoje in praktične pobude ob začetku šolskega leta.

Za tiste osebe s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v enega od VDC ali ne živijo v denimo stanovanjski skupnosti, temveč doma, je vsak dan prostor v dnevnem centru Zveze društev Sožitje v Ljubljani. Tam se z njimi vsak teden srečuje prostovoljka Nika Bračko, ki uporabnikom omogoča likovno in umetniško ustvarjanje. Posebno mesto imajo tudi delavnice, ki zaznamujejo pomembne življenjske trenutke, recimo slovo zaposlenega ali uporabnika centra.

O pomenu umetnosti, prostovoljstva in delu z osebami z motnjami v duševnem razvoju smo govorili s prostovoljko Niko Bračko, ki delavnice vodi že peto leto. Uporabniki slikajo, rišejo, oblikujejo z das maso, ustvarjajo skupinske projekte, raziskujejo poezijo ali se preizkušajo v abstraktnem ustvarjanju. Namenjene so osebam, ki obiskujejo dnevni center Zveze Sožitje v Ljubljani.

Kuhanje je del človeškega življenja in pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Kuhanje ni le zato, da se najemo in preživimo. Je tudi svojevrstna umetnost in spretnost in način življenja. Zato je bila naša gostja gospa Mojca Koman, ki že vrsto let v Ljubljani pripravlja poletne kuharske delavnice za otroke in jim prebuja veselje do kuhanja.

Digitalni svet ponuja veliko možnosti za učenje, vendar niso vse vsebine enako dostopne za vsakogar. Zato zavod RISA pripravlja spletne tečaje za učitelje, mentorje in druge strokovne delavce, ki pomagajo osebam z lažjo intelektualno oviranostjo, da so bolj suvereni na spletu in pri uporabi različnih aplikacij. Naučili se bodo pripraviti gradiva, ki jih bodo lažje razumeli tudi odrasli z intelektualnimi oviranostmi kot so denimo uporabniki Varstveno delovnih centrov in drugih institucij. Odgovore prinaša evropski projekt LIDDA Več o tem pa v pogovoru z našo sogovornico Alenko Miler Gorenšek.

Sonce potrebujemo za življenje, a v vročem poletju moramo biti pozorni na zaščito pred opeklinami in na kronične posledice sončenja. O tem je spregovoril priznani dermatolog dr. Igor Bartenjev,

Ni treba veliko, da moramo nuditi prvo pomoč ponesrečeni osebi. Pri tem nam pride prav vsebina modre škatle paketa prve pomoči. Kaj je v njej in zakaj priporoča osvežitvene tečaje prve pomoči, nam je povedal strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije Željko Malić.

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

Govorili smo o tem, kaj potrebujejo bolniki, ki so zboleli za eno od oblik krvnega raka. Njim in njihovim svojcem se še posebej posvečajo v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo. Tokrat sta bili nami strokovni sodelavki Združenja Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern, ki sta tudi sami šli skozi to težko bolezen.

Sv. Ignacij Lojolski je živel pred skoraj petsto leti. Zakaj njegovo življenje in duhovnost še danes nagovarjata toliko ljudi? Ena najbolj znanih Ignacijevih misli je, da lahko Boga iščemo in najdemo v vseh stvareh. Kaj to pomeni za človeka današnjega časa? Kako nam njegovo učenje pomaga k notranjemu miru in uravnovešnosti? Vse to in še več je povedal p. Ivan Platovnjak, jezuit, profesor pri Katedri za moralno in duhovno teologijo in sodelavec Ignacijevega doma duhovnosti.

P. Ivan Platovnjak, jezuit, profesor pri Katedri za moralno in duhovno teologijo, ki deluje tudi v Ignacijevem domu duhovnosti je spregovoril o uporabnosti spleta in spletnih aplikacij pri molitvi in pri odkrivanju bogastva krščanske duhovnosti. To je danes svet, kjer moramo biti kristjani navzoči, saj je tam izredno veliko nevidnih iskalcev Boga. Če tam najdejo krščanske vsebine, je možnost, da najdejo tudi pot do Boga.

Upokojena družinska zdravnica Anda Perdan nam je pojasnila delovanje pro bono Fajdigove ambulante v Kranju. Pred kratkim je obiskala tudi Zakrpatje, kjer sodeluje z Marijinimi sestrami, ki se posvečajo ubogim in prizadetim od vojne.

Slovensko društvo Hospic je konec junija pripravilo že 27. Tabor Levjesrčnih, ki je namenjen žalujočim otrokom in mladostnikom. Potrebujejo prostor, kjer so slišani in čas, da se odprejo ter izjočejo svojo bolečino. Tabor je vrh celoletnega programa, ki vključuje mesečna srečanja in osebne pogovore. Gostili smo prostovoljca in spremljevalca na taboru Jona Kanjirja.

Poletje je čas, ki nam omogoča, da več časa preživimo v naravi in v skupnih aktivnostih, ki nas povezujejo. Ob tem je zelo pomembno, da starši počitnice načrtujejo in v družinsko življenje uvedejo navade in dobro rutino, ki omogoča otrokom in mladim omejen čas uporabe zaslonov. Zato je poletje čas, ko se lahko vsi skupaj učijo varno in odgovorno uporabljati sodobno tehnologijo. Janez Arh s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut starše zato nagovarja, naj se z otroki skupaj dogovorijo, kaj bi delali med počitnicami.

Predstavili smo spletno različico aplikacije z imenom Magda, ki omogoča socialno vključenost starejših v dugutalni svet. Zasnovana je kot učilnica, kjer dobite kuharske nasvete pa tudi ideje za telovadbo, video posnetke za samoučenje in predloge za izlete po Sloveniji. Več o bogati vsebini pa bo povedala direktorica Zavoda Simbioza Ana Pleško.

Ob 20 - letnici delovanja smo govorili s  strokovno sodelavko Društva prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote Janjo Završnik, in sicer o pomenu bodočega novega zavetišča v Ljubljani, o grobu, ki ga imajo za brezdomce na Žalah in kakšno pomoč potrebujejo za svoje delovanje. 

Večini med nami je samoumevno, da imamo dom. Da imamo sobo, posteljo, hladilnik in ljudi, s katerimi živim. To žal ne velja za brezdomce, za katere v Ljubljan že 20 let skrbijo v Društvu prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote. Kako so v teh letih uspeli razviti celostno pomoč, nam je povedala strokovna sodelavka Janja Završnik.

Naš gost, psihoterapevt in supervizor dr. Bogdan Polajner, zato zagovarja t.i. avtoritativno-demokratični vzgojni slog, ki združuje brezpogojno ljubezen in varnost s trdnim postavljanjem meja. Ostali trije dejavniki -  okolje, vrstniki in genetika - pa ustvarjajo tako pritisk kakor pozitiven vpliv na oblikovanje človekove osebnosti. 

Nekatere smernice za oblikovalce politik, izobraževalne in zdravstvene oblasti ter strokovnjake za vrtčevsko dobo predvidevajo seznanitev z različnimi vrstami družin, vpeljevanje strokovnih izrazov za spolne organe, spodbujanje samozadovoljevanja ter raziskovanje lastnega in sovrstnikovega telesa. Kako se upreti tem ideološkim smernicam? Pojasnjuje članica Društva katoliških učiteljev Slovenije Klara Levstek. 

Psihoterapevt dr. Bogdan Polajner ne zagovarja teorije, da se nekdo enostavno rodi s »karakterjem zasvojenca«. Namesto tega poudarja, da se osebnostne značilnosti razvijejo kot odziv na nepredelane čustvene stiske in da je proces ločevanja od staršev eden ključnih stebrov zdravega odraščanja, kjer imajo starši odločilno vlogo. 

Nihče ne postane odvisen čez noč in prav tako je potrebno veliko časa in truda, da se cikel zasvojenosti prekine, pravi psihoterapevt dr. Bogdan Polajner o zasvojenosti med mladimi. Kako se razvija pri mladem človeku in na kaj morajo biti starši pozorni, ko se jim otrok pred očmi spreminja? Letos je izdal Priročnik, predstavlja celosten model reševanja zasvojenosti, ki temelji na obravnavi štirih ključnih področij: vedenjskih in telesnih vzrokov, osebnostnih vzrokov, duhovnih ter socialnih dejavnikov. 

Poznamo vrsto skupin, od interesnih, terapevtskih, vzgojnih, delovnih, verskih in tako naprej. Skupinsko delo v naši civilizaciji pomaga obnoviti sožitje na sodobnem nivoju. Tega ne zmore ne politika, ne mediji in ne individualno učenje. Ampak le v skupini, v odnosu. Pogovarjali smo se z avtorjem dr. Jožetom Ramovšem ob izidu knjige »Skupina in skupinsko delo«.

15. junij je dan, namenjen zavedanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi. Dr. Jože Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka je pojasnil razliko med nasiljem in trpinčenjem in dal nekaj nasvetov, kako se zavarovati pred nasilneži.  

Objavili smo stališče treh strokovnjakov do nedavno objavljenih prehranskih slovenskih smernicah 2025, ki so dvignile veliko prahu. To so izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ. 

V  Črnomlju že več let pripravljajo »Verouk za odrasle«.  Ob koncu srečevanj v tem šolskem letu so obiskali naš radio in Zavod sv. Stanislava. Ob tem je nastal zanimiv pogovor župnikom Janezom Žakljem, kaplanom Janezom Meglenom in eno od udeleženk. Katere vsebine obravnavajo in kako jih povezujejo z aktualnim dogajanje v družbi? Vredno posnemanja. 

Telefoni in ekrani vse preveč krojijo odraščanje osnovnošolskih otrok,. Zato se je skupina staršev odločila, da ukrepa. Postavili so spletno stran pocakajmo.si, kjer se starši lahko vpišejo v t.i. starševsko namero, s katero potrdijo, da bodo z nakupom pametnega telefona svojemu otroku počakali do konca OŠ. Zakaj je to dobro? Ker otroštvo že tako prehitro mine in ker otroci morajo doživeti tudi dolgčas, da postanejo ustvarjalni, pravi ena od pobudnic Amy Skinner.

Čeprav je spletna stran pocakajmo.si zaživela šele letos marca, se je do danes v starševsko namero vpisalo skoraj 1800 staršev. Odločili so se, da njihov otrok ne bo imel pametnega telefona in dostopa do družbenih omrežij vsaj do konca OŠ. Ena od pobudnic spletne strani je Amy Skinner. 

 Dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko nam je pojasnila razliko med oznakama na prehranskih izdelkih »«uporabno do» in «uporabno najmanj do» in kako vedeti ali smo kupili proizvod evropskega, slovenskega ali povsem tretjega porekla. 

Uporaba aplikacije Veš, kaj ješ? nam omogoča skeniranje številnih prehranskih izdelkov, in pokaže vsebnost nasičenih maščob, sladkorja in soli. Olajša nam odločitev, kaj kupiti in kar raje pustiti v trgovini, pravi dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko, ki skrbi tudi za portal prehrana.si

Ali na starost prilagoditi stanovanje ali se preseliti? V pogovoru z direktorico Inštituta Antona Trstenjaka Ano Ramovš  smo se pogovarjali o tem, kakšen  smisel ima življenje ostarelega človeka, zakaj se solidarnost in sočutje ne moreta razvijati brez konkretne pomoči sočloveku in kako razmišljati o prilagoditvah stanovanja ali nakupu primernejše nepremičnine. 

Za nekatere  upokojitev predstavlja strah, za druge veselje nad novimi priložnostmi. Na to vpliva več dejavnikov, pravi direktorica Inštituta Antona Trstenjaka Ana Ramovš: socialna mreža, hobiji, sposobnost refleksije in poznavanje sebe.  Predstavila je tudi delavnice za tiste, ki se približujejo upokojitvi. 

Bojan Tomc bo eden od redarjev na nedeljskem Pohodu za življenje v Kopru. Je tudi prejemnik letošnjega priznanj Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju vseživljenjskega učenja, kar zmore kljub bolezni titnitusa - to je nenehno piskanje v ušesih. Kljub tej oviri se vse življenje uči in svoj časa namenja tako vnukom kakor potrebam lokalne skupnosti. 

Vodja službe za odnose z javnostmi v farmacevtski družbi Krka Teja Lesjak je opisala namen in dejavnosti v 13. Krkinem tednu humanitarnosti in prostovoljstva. V pogovoru boste izvedeli, koliko litrov krvi so v teh letih darovali, koliko zbrali oblačil in hrane za Rdeči križ in Karitas in zakaj so donaciji podarili Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo  mesto in CUDV Draga. 

Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi Maja Zrnić nam je povedala, kako pomaga bolnikom v vsakodnevni praksi, kdaj je nujen obiska zdravnika ali urgence in kaj lahko sami storimo za dobro zdravje dihalnih poti. 

5. maja smo obeležili svetovni dan astme. Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi Maja Zrnić je pojasnila, kaj vodi v poslabšanje bolezni in zakaj je tako zelo pomembna pravilna in redna uporaba zdravil kot so inhalatorji.,

Duševne, čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov so postale prava epidemija. Na potrebo po dobrih rešitvah so se odzvali v občini Medvode, kjer je pred časom začela delovati Iniciativa za razvoj duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Poseben poudarek namenjajo delu s starši, saj so ti pomemben kanal pomoči otroku. Gostili smo pobudnico projekta psihoterapevtko Ksenjo Kos. 

V svetovnem tednu cepljenja strokovnjaki poudarjajo pomembnost cepljenja skozi celotno življenjsko obdobje, od nosečnosti in otroštva do odraslosti in starosti. Kaj pravi epidemiologinjaj in nacionalna koordinatorica programa cepljenj pri NIJZ Marti Grgič Vitek o statistiki pri odraslih?

Avtizem ne potrebuje obljub, temveč prostor v družbi, je moto Društva ASPI, kjer si predsednica Maja Weiss prizadeva za urejen dnevni center in več možnosti za zaposlovanje oseb z avtistično motnjo. Zato je posnela že dva filma: Zdravje in avtisti ter Sanjam dnevni center. Svoje potrebe so predstavili tudi varuhinji človekovih pravic. 

Predsednica društva ASPI in mama avtističnega sina Maja Weiss: Avtizem ne potrebuje obljub, ampak prostor v družbi. Z njo je bila tudi strokovna sodelavka Urška Blatnik. Najbolj pogrešajo prostor in Javni zavod, kjer bi lahko poskrbeli za odrasle z avtizmom, ki so danes vse prevečkrat izolirani in brez prave podpore. 

Pripravili smo pogovor z režiserjem letošnjega Škofjeloškega pasijona Marcela Brula. O tem, kako in zakaj se je prijavil na razpis, kako je uspel povezati vseh 1500 sodelujočih ter vse skupaj prikazati najprej kot versko sporočilo. 

Predstavili smo del prizadevanj informativnega  kluba Taraja, ki je nevladna organizacija v javnem interesu iz Dola pri Ljubljani. Med drugim se ukvarja s kulturo branja in pisanja s poudarkom na klasičnem načinu branja in pisanja. Zavedajo se namreč, kako zelo je to v današnji dobi hitrega napredka tehnologij pomembno. digitalnih tehnologij naredili korak nazaj v svet klasičnega načina branja in pisanja. Naša gostja je bila Bella Weaver, ki tudi sama piše, riše in ustvarja. 

Kultura v različnih oblikah je izraz narodne identitete in duhovnega bogastva. Veseli smo, da je v naš slovenski register nesnovne dediščine odslej vpisana tudi Telovska procesija, ki je značilnost dežel nekdanjega habrburškega cesarstva. Liturgik dr. Anže Cunk je pojasnil njen pomen, in ovrednotil še druge bogoslužne in zakramentalne procesije, ki so del cerkvenega koledarja.

Od 2. aprila do 16. junija ekipa SLOfit odrasli po slovenskih mestih organizira merjenja telesne zmogljivosti. Povezano je s Športno-vzgojni kartonom, namen pa je primerjanje rezultatov iz otroštva z današnjimi. Ekipa tudi svetuje, kje in kako izboljšati počutje in gibljivost. Naša gostja je bila vodja meritev SLOfit odrasli prof. dr. Jerneja Premelč. 

Na Veliki petek je naš pogled usmerjen v Jezusa in njegovo pot na Kalvarijo. A tudi vsak od nas hodi to pot, ko nosi z njim svoj križ. Zato je s. Emanuela Žerdin iz svoje izkušnje napisala Križev pot umirajoče matere, ki nikogar ne pusti brez premisleka in okrepljene vere. 

Pobude za ustanovitev Učiteljske zbornice Slovenije so žive že skoraj 30 let, a nobena vlada doslej ni omogočila njenega nastanka. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj te volje ni, saj vendarle obstaja toliko različnih zbornic kot so denimo Zdravniška zbornica, Obrtna zbornica in Gospodarska zbornica. Več o tem je povedal ravnatelj OŠ Matije Čopa v Kranju Matija Horvat.

Ko se znajdemo v stiski, in celo brez zdravstvenega zavarovanja, pride prav brezplačna ambulanta, pravi predsednik Društva Fajdigova ambulanta v Kranju Tomaž Krišelj. Delujejo po vrednotah znanega kranjskega zdravnika Božidarja Fajdige. V njej delujejo zdravniki in medicinske sestre prostovoljno, hvaležni pa so za sanitetni material in še uporabna zdravila. 

Za praznik Gospodovega oznanjenja oz. materinskega dneva smo k pogovoru povabili mamo 17-letnega Luka, fanta z Downovim sindromom, ki s svojo toplino in brezpogojno ljubeznijo navdihuje družino ter širšo lokalno in župnijsko skupnost. Ana Bradač je v pogovoru delila, kako jo sin, ki je eden od njenih petih otrok, uči potrpežljivosti in sprejemanja, pa tudi, kako si želi, da bi bil sin normalno vključen v vsakdanje življenje, kar pa mu tudi uspeva, je namreč državni prvak v judu in ministrant v mariborski stolnici.

Zdravniki imajo dolgo študijsko pot, saj je njihovo delo zahtevno in potrebujejo veliko znanja in izkušenj. Z mlado zdravnico Anamarijo Mihovec, ki se je pred letom dni udeležila humanitarne medicinske odprave v Zambiji, v Nangomi, sva se pogovarjali o tem, kako bo tekla njena profesionalna pot pripravnice, sobne zdravnice in specializantke.

Mlada zdravnica Anamarija Mihovec nam je predstavila knjigo Utrip Zambije skozi stetoskop. To so dnevniški zapisi šestih prijateljev v Nangomi, Zambiji, kjer je dolga leta deloval jezuit Stanko Rozman. in začel z misijonsko bolnišnico. Knjigo je izdala založba 5ka, del izkupička bo namenjen za kritje stroškov naslednjih medicinskih odprav v Zambijo.