All Episodes
Podobe znanja — 101 episodes
Tristan Rome: Za geologa je skoraj vsak kamen nekaj več – vsak priča o neki zgodbi, o zgodovini Zemlje
Majda Černič Istenič: Naše kmetijstvo že v izhodišču ni organizirano tako, da bi lahko sledilo logiki kapitalsko močnih kmetijskih sistemov
Sonja Škornik: Na kvadratnem metru travnika lahko sobiva kar 80 rastlinskih vrst
Tinkara Tinta: Meduze bi lahko bile zmagovalke oceanov v prihodnosti
Blaž Zabel: Homer pravzaprav ne pripada nobenemu specifičnemu kraju ali prostoru
Nina Rman: Ne zgolj za ogrevanje, termalna voda je alternativni vir energije tudi za proizvajanje elektrike
Peter Peer: Pri biometričnih sistemih se z globokimi ponaredki zgodba šele začne
Domen Leštan: Težke kovine, ki v tleh lahko ostajajo stoletja, s pranjem odstranimo v eni uri
Hubert Potočnik: Volkovi in druge velike zveri so ključne vrste v ekosistemu
Danjela Kuščer Hrovatin: Razvili smo senzorje, s katerimi ugotovimo, ali je v medu prisoten insekticid
Jana Horvat: Rimska mesta na naših tleh so bila magnet za priseljence; sprva iz Italije, pozneje pa tudi iz vzhodnega Sredozemlja
Maša Vodovnik: Nekateri mikrobi svoje encime uporabljajo, kot če bi uporabljali vsa rezila švicarskega noža hkrati
Denis Golež: Kvantna stikala, novo stanje snovi in nov način shranjevanja informacij
Ajasja Ljubetič: Zdaj smo čisto na začetku, a kmalu bodo proteinski nanoroboti povsod
Maruša Mur: Razvili smo metodo za 3D tiskanje znotraj živih celic
Ana Rebeka Kamšek: Z raztapljanjem atomov kovin do učinkovitejših ter cenejših vodikovih gorivnih celic
Tina Lebar: Razvijamo GPS za dostavo genov na prava mesta
Luka Vidmar: Zgodovine ne smemo brati z očali današnjega časa
Urban Bren: Razvijamo tablete proti covidu-19, ki bi učinkovale dolgoročneje kot trenutna cepiva
Andrej Zorko: Na Kitajskem so mi brez zadržkov pokazali svoj kvantni računalnik
Matjaž Humar: Naš senzor iz laserskega milnega mehurčka lahko deluje kot mikrofon
Franc Vrečer: Danes znamo narediti zdravila, ki se sproščajo s točno določeno hitrostjo na točno določenem mestu prebavil
Kristina Gruden: S pomočjo gliv do manjše uporabe pesticidov in gnojil
Marko Jošt: Kakšne bodo sončne celice prihodnosti?
Helena Chowdhury in Matjaž Jeras: Ko zdravilo izdelamo, imamo samo tri ure časa, da ga dostavimo bolniku
Andrej Rahten: Oblikovanje slovenskega naroda ni bil izoliran etnični fenomen, ampak gre za sobivanje nekega naroda v družbi drugih narodov
Polona Žnidaršič Plazl, Igor Plazl: V začetku so bili najini profesorji mnenja, da mikroreaktorska tehnologija sodi v otroški vrtec in ne v industrijsko proizvodnjo
Uroš Seljak: Temna energija postaja v vesolju vedno bolj dominantna
Tatjana Avšič Županc: Tudi sama sem prebolela virus, ki sem ga preučevala
Tomaž Pisanski: O umetni inteligenci, šarmu diskretne matematike in znanosti danes
Mateja Breg Valjavec: Ko se bo podnebje še bolj segrelo, bodo hladnoljubne rastline našle zatočišče v vrtačah
Anja Pišlar: O signalih, ki odločijo, ali bodo možganske celice propadle ali se obnovile
Nina Kostevšek: Rdeče krvničke bi lahko poleg kisika dostavile tudi zdravila
Iztok Turel: Rutenijeve spojine - zdravijo kot tudi pretvarjajo energijo
Andreja Gomboc: Kratkotrajni izbruhi sevanja razkrivajo številne skrivnosti vesolja
Jaka Razinger: Biotično varstvo rastlin ponuja obetavno alternativo uporabi kemičnih sredstev
Andrej Kržan: Rešitev za plastiko v morju se skriva v rekah
Jožica Gričar: Ne samo les, tudi drevesna skorja nam lahko marsikaj pove o razmerah, v katerih je raslo drevo
Janez Plavec: Rakave celice lahko oslabimo tudi s stabilizacijo štirivijačnih struktur DNK
Matjaž Spreitzer: Novi materiali za nove možnosti - od optičnih žic do sončnih panelov za proizvodnjo vodika
Maja Rupnik: Naše črevo je najbolj gosto naseljen ekosistem na planetu
Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni
Gregor Žerjav: Za čiščenje odpadnih voda in zraka zadostujeta svetloba in fotokatalizator
Anja Pecman: Viruse že lahko prepoznamo z napravo v velikosti USB ključka
Tomaž Prosen: S kvantnim računalnikom do odkritja superdifuzije
Nina Beguš: Fikcija se napaja iz tehnoloških inovacij, tehnologija pa se oblikuje iz navdiha, ki ga ponuja fikcija
Nika Janež: Zgodba o bakterijskih skupnostih se prične s pritrjevanjem na površino
Tilen Basle: Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, še posebej travniške
Jelena Vesić: Eksotična jedra atomov pripovedujejo zgodbo o nastanku težjih elementov
Boštjan Rožič: Pri nas so bile razmere v obdobje jure podobne današnjim Bahamom
Jaka Vodeb: Enega od možnih koncev vesolja lahko zdaj simuliramo s kvantnimi računalniki
Borut Trpin: Nove informacije vključujemo v svoj sistem prepričanj tako, da ga čim manj spreminjamo
Matej Černe: Ustvarjalnost in delo v dobi tehnostresa
Mitja Lainščak: Če srce prevečkrat izzovemo, se bo utrudilo, popustilo in ustavilo
Jana Arbeiter: Globalni jug pogosto raje kot zahodno sprejme razvojno pomoč Indije, Brazilije ali Kitajske
Tea Zuliani: Ob ekoloških nesrečah je naš mobilni laboratorij med prvimi na terenu
Mojca Kumin Horvat: Presenetilo me je, da je toliko starih slovenskih zemljepisnih imen v Porabju še vedno živih
Neža Čadež: Tudi po gozdovih smo iskali kvasovke za nove okuse piva
Miša Korva: V permafrostu zagotovo je virus črnih koz
Spomenka Kobe: Brez redkih zemelj tudi električnih avtomobilov ne bi bilo
Ana Šemrov: Kakovost življenja slepih in slabovidnih otrok nima neposredne povezave s stopnjo okvare njihovega vida
Sonja Lojen: V človekovem telesu je več kot četrt kg težkih izotopov
Martina Orlando Bonaca: Morje je kot velikanska potopljena knjiga
Iva Hafner Bratkovič: Nov pristop prepriča tumorske celice, naj umrejo same od sebe
Jure Gombač: Meja je precej več kot le črta na ozemlju
Tomaž Katrašnik: Razvoj baterij prihodnosti terja napredne simulacije
Ita Junkar: Skrite možnosti uporabe plazme - od varnejših žilnih opornic do nekemične zaščite rastlin
Urša Kanjir: Iz satelitskih posnetkov lahko razberemo tudi spremembe političnih režimov
Robert Gostinčar: Kraški travniki so kot celinski koralni grebeni, so pa tudi produkt človeškega dela
Andrej Guštin: Luna je temna kot svež asfalt
Luka Gale: 540 milijonov let Zemljine zgodovine, kot jo pripovedujejo mikrofosili
Željko Knez: Sintetične antioksidante, ki jih uporabljamo v avtomobilskih gumah, smo včasih jedli v klobasah
Uroš Potočnik: Pravi razmah bioloških zdravil šele prihaja
Ljubica Marjanovič Umek: Prihodnost ni v instant znanjih
Kristina Djinović-Carugo: Moji kolegi v Sloveniji z relativno omejenimi sredstvi kratko malo čarajo
Tadeja Kuret: S pomočjo molekule RNK napovedujemo dogajanje v celicah
Damjana Rozman: Pri procesih, ki se v jetrih dogajajo, so ogromne razlike med ženskami in moškimi
Gregor Belušič: Tudi mušice utapljajo žalost v alkoholu zaradi neuslišane ljubezni
Nina Petek: Japonski budizem uči, da so stvari lepe in vredne samo zato, ker so minljive
Rok Šturm: Iz neslišnih napevov žuželk lahko marsikaj izvemo o stanju okolja
Tomaž Grušovnik: Kaj je družbeni napredek - da več pridelamo ali da povzročamo manj trpljenja?
Matej Huš: Duh umetne inteligence je ušel iz steklenice
Andrej Bekeš: Samuraji se v japonskih pravljicah pogosto pojavljajo kot naduteži in napihnjenci
Timotej Turk Dermastia: Odprava na Tihi ocean k ogljični črpalki sveta
Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni
Jure Tičar: Snežna jama na Raduhi se je v 2,8 milijona let dvignila za več kot 700 m
Barbara Breznik: Kako si tumor podredi imunske celice in jih izkoristi za lažje širjenje
Petar Djinović: Tudi iz CO₂ bi bilo mogoče izdelati gorivo, ampak …
Nejc Plohl: Zaupanje v znanost ni močno povezano s stopnjo izobrazbe
Veronika Kralj-Iglič: Medcelična komunikacija skriva ključ do širjenja bolezni v telesu
Matjaž Gregorič: Pajki pojejo več mesa, kot vsi drugi organizmi na svetu, vključno s človekom
Chikako Shigemori Bučar: Vidim, da je Alma Karlin imela, ko je opazovala Japonsko, etnološke oči
Matej Kanduč: Kako pravzaprav drevesa spravijo vodo v krošnje in kaj določa, kako visoko lahko zrastejo?
Anna Dragoš: Kako virusi manipulirajo bakterije?
Gregor Traven: Zvezde so "čudne" na veliko različnih načinov
Elena Bužan: Spremembe v okolju so danes tako hitre, da se jim številne vrste ne zmorejo prilagoditi
Andrej Gaspari: V severnem Jadranu so bogata arheološka najdišča
Gašper Beguš: Jezik kitov nam je morda tuj, ne pa več povsem nedosegljiv
Anja Kranjc Horvat: Če ne znaš razložiti petletniku, potem ne razumeš dovolj
Arijana Filipić: S hladno plazmo nad trdožive viruse
Nevenka Bogataj: Trajnostni pristopi so agrarnim skupnostim pisani na kožo