Aktivni podkast

Nova epizoda Aktivni podkasta je tu, in tokrat je z nami Tjaša Šivic: fizioterapevtka in limfterapevtka, ki na svojih družbenih omrežjih izobražuje o limfnem sistemu prek profila @fiziolimfa.Tjaša pravi, da je limfni sistem eden najpomembnejših v telesu. Še več: "Limfni sistem je dvakrat bolj pomemben, kot kakršen koli drug sistem v telesu," pravi.Gostja: Tjaša Šivic:https://www.instagram.com/leonbedracphdhttps://www.instagram.com/fiziolimfa/Voditeljica: Veronika Sivka Markovičhttps://www.instagram.com/lifeoflavender_/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / METROPLAY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / AKTIVNI.SI

Tukaj je nova epizoda Aktivni podkasta, in v naši družbi je ponovno Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano.Strokovnjak pojasnjuje, kako se naše telo spremeni v zimskem času ter kako ga lahko podpremo. Več si lahko preberete tukaj!Gost: Leon Bedračhttps://www.instagram.com/leonbedracphd/Voditeljica: Veronika Sivka Markovičhttps://www.instagram.com/lifeoflavender_/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / METROPLAY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / AKTIVNI.SI

Tukaj je 4. sezona Aktivni podkasta, in tudi letos bomo skupaj odkrivali načine, kako izboljšati kakovost svojega življenja.V prvi epizodi je z nami Nuša Gnezda, fitnes trenerka, ki se ukvarja predvsem z zdravjem žensk. Tokrat je beseda tekla o medeničnem dnu: govorili smo o tem, kaj medenično dno pravzaprav je, zakaj je pomembno, in kako ga lahko okrepimo oziroma sprostimo.Več si lahko preberete tukaj!Gostja: Nuša Gnezdahttps://www.instagram.com/nusa_gnezda/Voditeljica: Veronika Sivka Markovičhttps://www.instagram.com/lifeoflavender_/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:

Formula za dolgotrajno zdravje: Preverjeno. Utemeljeno. Učinkovito. Z nasveti Maria Sambolca, strokovnjaka za prehrano, vadbo in življenjski slog.Morda ste že opazili, da se po 40. letu pojavljajo številne spremembe v telesu: med drugim se hitreje kopičijo tudi odvečni kilogrami. Osebni trener in nutricionist nam je pojasnil, zakaj do tega pride in kako si lahko tudi po 40. letu zagotovimo zdrav vsakdan.⁠Več si lahko preberete tukaj.⁠⁠Voditelj: Mario Sambolec⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mario_sambolec/⁠⁠⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠⁠METROPLAY⁠⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠AKTIVNI.SI⁠

Formula za dolgotrajno zdravje: Preverjeno. Utemeljeno. Učinkovito. Z nasveti Maria Sambolca, strokovnjaka za prehrano, vadbo in življenjski slog.V četrtem delu serije nas Mario Sambolec, ki že več kot 15 let dela kot nutricionist in osebni trener poduči o pomembnosti spanca in regeneraciji našega telesa. Mario je tudi predavatelj Fitnes zveze Slovenije in ustanovitelj podjetja Feelgood.Več si lahko preberete tukaj.⁠Voditelj: Mario Sambolec⁠⁠https://www.instagram.com/mario_sambolec/⁠⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠METROPLAY⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠AKTIVNI.SI

Formula za dolgotrajno zdravje: Preverjeno. Utemeljeno. Učinkovito. Z nasveti Maria Sambolca, strokovnjaka za prehrano, vadbo in življenjski slog.O treh preprostih navadah za boljše počutje nas poduči Mario Sambolec, ki že več kot 15 let dela kot nutricionist in osebni trener. Mario je tudi predavatelj Fitnes zveze Slovenije in ustanovitelj podjetja Feelgood.Več si lahko preberete tukaj.Voditelj: Mario Sambolec⁠⁠https://www.instagram.com/mario_sambolec/⁠⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠METROPLAY⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠AKTIVNI.SI

Formula za dolgotrajno zdravje: Preverjeno. Utemeljeno. Učinkovito. Z nasveti Maria Sambolca, strokovnjaka za prehrano, vadbo in življenjski slog.V drugem delu serije Formula za dolgotrajno zdravje se z Mariem Sambolcem pogovarjamo o vlogi, ki jo ima vadba za moč pri ohranjanju zdravja, vitalnosti in funkcionalnega telesa skozi leta. Mario že več kot 15 let dela kot nutricionist in osebni trener prav tako pa je tudi predavatelj Fitnes zveze Slovenije in ustanovitelj podjetja Feelgood.Več si lahko preberete tukaj.Voditelj: Mario Sambolec⁠https://www.instagram.com/mario_sambolec/⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠METROPLAY⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠⁠ / ⁠AKTIVNI.SI

Formula za dolgotrajno zdravje: Preverjeno. Utemeljeno. Učinkovito. Z nasveti Maria Sambolca, strokovnjaka za prehrano, vadbo in življenjski slog.O zdravi prehrani smo se tokrat pogovarjali z Mariem Sambolcem, ki že več kot 15 let dela kot nutricionist in osebni trener. Mario je tudi predavatelj Fitnes zveze Slovenije in ustanovitelj podjetja Feelgood.V sodelovanju z Mariem je nastal projekt Formula za dolgotrajno zdravje, v okviru katerega nam bo strokovnjak na enostaven, preprost in razumljiv način pojasnil, kako si zagotoviti zdravo in dolgo življenje.Voditelj: Mario Sambolechttps://www.instagram.com/mario_sambolec/Več si lahko preberete tukaj.⁠⁠⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠METROPLAY⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠ / AKTIVNI.SI

Tukaj je zadnja epizoda letošnje sezone Aktivni podkasta, v kateri je z nami Tika Hribar: strastna ljubiteljica in raziskovalka nege kože, ki deluje pod Instagram profilom @tixibeauty. Tika na svojem profilu deli nasvete, ocene izdelkov in smernice, ki lahko pripomorejo k bolj sijoči koži in nam pomagajo, da upočasnimo njeno staranje, hkrati pa je tudi soavtorica knjige Živjo, lepa koža! - prvega priročnika za nego kože v slovenskem jeziku.Koža kot ogledalo našega notranjega stanjaTika poudarja, da se ravno na koži lahko pojavijo prvi znaki, da nekaj ni v redu z našim telesom: "Ponavadi je koža tista, ki prva pokaže, da nekaj ni v redu." Dodaja, da je koža naš organ, in da nanjo vpliva naš življenjski slog, tako kot na vse ostale organe v našem telesu. Če torej ne skrbimo najbolje zase, se to pozna tudi na naši koži.Ravno življenjski slog je tisti, ki najbolj vpliva na zdravje kože: bolj, kot sama kozmetika. "Seveda je nega pomembna. A moramo vedeti, da kreme prihajajo 'od zunaj'. Tisto, kar prihaja 'od znotraj', ima veliko večji učinek," pravi Tika.V pogovoru nam je zaupala, katere so tiste navade, ki najbolj pospešijo staranje kože, kako na zdravje kože vpliva prehrana, katere prehranske dodatke je smiselno uporabljati, pa tudi, kako z nego še dodatno podpreti zdravje svoje kože.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Katja Čarman, svetovalka za simptotermalno metodo NFPTA, ki na družbenih omrežjih deluje pod profilom @zavedanjeplodnosti. S svojim delom Katja poučuje o temah, kot so plodnost in naravne metode zanositve.Sama se je z naravnimi metodami kontracepcije spoznala v mladosti. Nekaj časa je jemala hormonsko kontracepcijo v obliki tabletk, nato pa si je zaželela spremembe: "Začela sem raziskovati druge oblike kontracepcije in videla, da to sicer obstaja, ampak se je v to bilo treba nekoliko bolj poglobiti."Tako se je Katja podala na pot raziskovanja naravne kontracepcije in hkrati odkrila resnico o hormonski kontracepciji: ta prinaša številne stranske učinke. Obenem je bila presenečena, zakaj se o naravnih oblikah kontracepcije praktično ne govori.V pogovoru nam je Katja razkrila, kaj se pravzaprav dogaja v telesu, ko jemljemo hormonsko kontracepcijo, kdaj je uporaba kontracepcije smiselna in kdaj ne, kaj je naravna kontracepcija in katere prednosti prinaša ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Maja Benedičič, nekdanja vrhunska tekmovalka v teku na smučeh. Pred leti nas je Maja zastopala na številnih tekmovanjih, med drugim tudi na olimpijskih igrah v Torinu leta 2006. A pred kratkim je za javnost razkrila, da njena kariera ni bila tako rožnata, kot je bilo morda videti: borila se je namreč z motnjami hranjenja.Maja nam je v pogovoru razkrila, da se je njena izkušnja z motnjami hranjenja pričela, ko je bila stara 17 let. "Takrat sem zagotovo imela kakšen kilogram preveč. Do takrat nisem pretirano pazila na prehrano. Jedli smo vse in nismo imeli striktno določeno, kaj jesti in kaj ne. Potem pa nam je naš klubski zdravnik dal neke smernice zdrave prehrane in povedal, kaj je priporočljivo jesti po treningu," se spominja.Po začetnem obdobju strogega omejevanja se je Maja začela posluževati tudi bruhanja. V krempljih motenj hranjenja je bila kar nekaj let, kar je pustilo tudi resne posledice na njenem telesu.V pogovoru nam je Maja pojasnila, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj vse je počela v želji po boljših rezultatih, kako so na njene težave reagirali starši, kako lahko pri športnikih pravzaprav prepoznamo motnje hranjenja in še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Tina Jeromen, športna psihologinja, ki dela predvsem z mladimi odraslimi. V zadnjem času Tina veliko raziskuje tudi motnje pozornosti in hiperaktivnosti, ki so pri mladih vse bolj pogoste.V pogovoru nam je Tina zaupala, kakšni so simptomi ADHD, kako poteka diagnoza, kako na našo pozornost vpliva uporaba tehnologije, kateri športi so še posebej priporočljivi za posameznike z ADHD, kakšna prehrana je za take ljudi najbolj primerna ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Sanja Nartnik, mag. inž. prehrane, ki svojim znanjem pomaga posameznikom, ki želijo opustiti shujševalne diete in se prehranjevati bolj svobodno. Sanja verjame, da je pravilen pristop do zdrave prehrane to, da se naučimo prisluhniti svojemu telesu."Intuitivno prehranjevanje je zelo svoboden in fleksibilen pristop k zdravemu prehranjevanju, ki temelji na poslušanju signalov za lakoto in sitost. Del intuitivnega prehranjevanja niso nobena pravila, so bolj smernice. Sestavlja ga 10 načel, ki z različnih zornih kotov sestavljajo neko celoto," pojasnjuje.Seveda pa je ob tem pomembno, da poznamo tudi neke osnove prehrane. Intuitivno prehranjevanje ne pomeni, da oseba jé čisto vse, kar hoče, in ob tem ne sledi nobeni smernici. Sanja poudarja, da je intuitivno prehranjevanje sestavljeno iz treh delov: intuicija, čustva in znanje o prehrani."V bistvu neko celoto intuitivnega prehranjevanja sestavlja 'intuicija' oziroma to, da jemo po občutku oziroma v skladu s signali, ki nam jih sporoča telo. En del je čustven: ljudje smo čustvena bitja in če želimo ali pa ne, naša čustva vplivajo tudi na naše prehranjevanje. Tretji del pa je naše prehransko znanje: telo recimo ne ve, da nam manjka točno enega hranila oziroma nam to ne sporoči na nek očiten način," pravi strokovnjakinja.Ravno to prehransko znanje nam zato omogoča, da resnično poskrbimo za hranilne, uravnotežene obroke.V pogovoru nam je Sanja povedala, kako se lahko lotimo intuitivnega prehranjevanja, katere prednosti tak načinp prehranjevanja prinaša, pri katerih skupinah ljudi je potrebna dodatna pozornost, zakaj običajne diete ne delujejo in še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Anja Kikl, usposobljena prehranska svetovalka in ustanoviteljica coaching program Moj PCOS.  S svojim znanjem Anja pomaga ženskam pri lajšanju simptomov PCOS, urejanju menstrualnega cikla, skrbi za hormonsko zdravje ter pripravah na zanositev.V tokratni epizodi smo največ govorili ravno o PCOS. "PCOS je najpogostejša reproduktivna motnja žensk v reproduktivnih letih (od prve menstruacije dalje do menopavze). Ocenjuje se, da naj bi PCOS imela 1 od 10 žensk, po določenih kriterijih pa med 6 in 20 odstotkov ženske populacije na svetu," pojasnjuje Anja.Ob tem dodaja, da je PCOS je diagnoza izključitve. "To pomeni, da mora zdravnik narediti določene preiskave, da lahko izloči določena druga bolezenska stanja in kasneje oceni, da bi mogoče lahko šlo za PCOS." Ravno zaradi tega postopka se pogosto dogaja, da traja več let, preden ženska sploh dobi diagnozo.Anja pa pojasnjuje, da k sreči vse več žensk samih opazi simptome in svojemu zdravniku oziroma ginekologu pove, da bi morda lahko šlo za PCOS. Kateri pa so tisti simptomi, na katere bi morale biti pozorne?"Najpogostejši simptom so neredne menstruacije. Zaradi PCOS pogosto pride do izostanka ovulacije, kar privede tudi do izostanka menstruacije. Drugi simptomi so še akne, izpadanje las, tanjšanje las, plešavost, pa tudi pretirana poraščenost."A Anja ob tem opozarja, da je simptomov lahko veliko. "Toliko je simptomov PCOS, kolikor je žensk. PCOS lahko vpliva na skoraj vsak del našega telesa," opozarja.Kako pa poteka zdravljenje? Je PCOS sploh ozdravljiv? "Ker ne gre za bolezen, sindroma ne moremo 'pozdraviti'. Lahko pa ga lajšamo oziroma res močno znižamo simptome, da lahko s tem čisto normalno živimo in imamo družino," odgovarja Anja.V pogovoru nam je razkrila, kako lahko zmanjšamo simtpome PCOS, kaj PCOS pomeni za plodnost, kakšno vlogo pri lajšanju simptomov igra gibanje, kakšna prehrana se v primeru PCOS prepriča, kako na simptome vpliva stres ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Mario Sambolec, osebni trener, nutricionist, predavatelj Fitnes zveze Slovenije in ustanovitelj podjetja Feelgood.Pogovarjali smo se predvsem o področju zdrave prehrane, ki je, po besedah strokovnjaka, trenutno v 'puberteti'. "To obdobje je trenutno še mlado in ni še čisto odraslo. Vse skupaj je precej raztreseno," pravi Mario.Danes imamo v povezavi s prehrano neskončno informacij, vse pa niso prave. Zanimivo pa je, da osnove zdrave prehrane načeloma pozna vsak - zakaj pa potem še vedno prihaja do toliko zmot in širjenja napačnih informacij?"Trenutno na področju prehrane nimamo težave v pomanjkanju znanja, vsaj ne pri osnovnih, bistvenih stvareh. A res mislimo, da večina ljudi ne ve, da bi bilo dobro pojesti več zelenjave? Ali pa se odpraviti večkrat na sprehod? Ali res mislimo, da nam manjka znanje pri splošnih konceptih, ali je težava kje drugje?" sprašuje Mario.Osnove torej poznamo vsi: a ker so te včasih nekoliko 'dolgočasne' in dolgotrajne, se pogosto dogaja, da nanje nekoliko pozabimo in se raje usmerimo k iskanju hitrih rešitev: od hitrih programov hujšanja, do jemanja prehranskih dopolnil, ki obljubljajo neverjetne rezultate.V pogovoru nam je Mario zaupal, zakaj takšni principi ne delujejo, in kateri so tisti temelji zdrave prehrane, ki so resnično pomembni. Povedal nam je tudi, kdaj je uporaba prehranskih dopolnil smiselna in na kaj moramo biti pozorni pri jemanju. Pogovarjali smo se še, v čem je težava napačnih informacij in zakaj ljudje pravzaprav nasedamo na razne marketinške trike, čeprav v sebi vemo, da nimajo obljubljenega učinka.

V novi epizodi Aktivni podkasta sta z nami dr. Maja Bresjanac in Lana Blinc, dr. med., mati in hči ter nevroznanstvenici. V pogovoru sta nam razkrili, kako lahko poskrbimo za svoje zdravje možganov in zakaj je skrb pravzaprav pomembna tudi v mlajših letih. Nevroznanstvenici zagovarjata, da moramo kot posamezniki in družba poskrbeti da bi preprečili bolezni in motnje v delovanju možganov. "Po dolgih letih dela znotraj nevroznanosti in medicine vidim vse bolj očitno potrebo po tem, da povečamo zavest javnosti o tem, kako pomembni so možgani, kaj lahko zanje naredi vsak posameznik in družba skupaj, ker medicina in nevroznanost kljub hitremu razvoju in napredku, izzivom, ki so povezani z boleznimi in motnjami v delovanju možganov, še nista kos," pravi Maja. Dobra novica pa je, da danes že vemo, kako lahko maksimalno poskrbimo za svoje zdravje možganov in se s tem izognemo številnim težavam - med drugim tudi demenci. "Z različnimi dejavniki lahko zmanjšamo populacijsko tveganje za pojav demence za skoraj 50 odstotkov, natančneje za 45 %. V praksi to pomeni, da če bi naslovili vse dejavnike tveganja, sistemsko in individualno, bi lahko v populaciji preprečili skoraj polovico novih primerov demence," pojasnjuje Lana. Ustrezen življenjski slog je ključ do zdravih možganov, strokovnjakinji pa ob tem opozarjata, da je izredno pomembno, da za svoje možgane skrbimo vse življenje, ne samo takrat, ko se pojavijo težave. "Danes je pričakovana starost, ki jo bomo dočakali, visoka, in s to starostjo prihajajo na plano izzivi, ki jih ne bomo mogli uspešno razreševati, če bomo čakali na tretje življenjsko obdobje, da se začnemo z njimi spopadati," pravita. V pogovoru sta Maja in Lana razkrili tudi, kakšno vlogo pri zdravju možganov igrajo spanec, prehrana in gibanje, kako na naše možgane vplivajo snovi, kot so kofein, alkohol in sladkor, kako se lahko obvarujemo pred negativnimi učinki tehnoloških naprav, katere dejavnosti so za zdravje možganov še posebej koristne in še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Tereza Poljanič, certificirana plant-based kuharica, avtorica treh kuharskih knjig, voditeljica oddaje Zdravo, Tereza!, ustanoviteljica izdelkov Tereza’s Choice in učiteljica joge. Tereza zase pravi, da je nekakšen 'kulinarični mornar': "Dobila sem en tak nadimek, ki poveže vse moje poklice in hobije, ki jim vedno sledim. Lahko bi tudi rekla, da sem večna raziskovalka, in da svojega življenja nikoli nisem zares videla kot nek karierni dosežek, temveč notranji dosežek." Danes je kulinarika velik del njenega življenja, Tereza pa se je s tem spoznala ob bolezni mame in bivšega partnerja. V pogovoru nam je razkrila, da je njena prehrana na začetku bila precej stroga. "Moja prehrana je včasih bila predvsem presna in glede svoje prehrane sem bila zelo 'rigidna'. V prehrani sem videla odgovor za vse težave," priznava Tereza in ob tem dodaja, da je šele kasneje ugotovila, da je prehrana le del našega zdravja. Tereza se je tako včasih držala strogega prehranskega režima, ki ji je prinesel tudi kar nekaj zdravstvenih težav: od izgube teže, do izostanka menstruacije. Zaradi tega je bila ponovno primorana sprejeti nekaj sprememb v življenjskem slogu. Tako je začela iskati ravnotežje in prisluhniti svojemu telesu. V pogovoru nam je razkrila, kako so izgledali njeni kulinarični začetki, kako je izgledala njena prehrana včasih in kako izgleda danes, kako se je soočala z zunanjimi in notranjimi kritikami, ko je spreminjala svojo prehrano, česa se je iz izkušnje naučila ter še veliko več.

Na katerih območjih po svetu živijo ljudje najdlje? Kaj je skupnega tem ljudem in kaj to pomeni za nas? Imamo t.i. "modre cone" tudi v Sloveniji? Tukaj je že nova epizoda Aktivni podkasta, v kateri je z nami Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano. Z Leonom smo pripravili epizodo, ki je razdeljena v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V tretjem delu se pogovarjamo o modrih conah in življenjskih navadah, ki nas lahko pripeljejo do daljšega življenja. Leon nam je v pogovoru zaupal, katere navade prebivalcev modrih con resnično krepijo zdravje, katerim se je morda bolje izogibati, razkril pa je tudi, ali imamo modre cone v Sloveniji ter kaj lahko sami naredimo, da si zagotovimo dolgo in kakovostno življenje.

Zakaj je gibanje tako zelo pomembno? Kakšne oblike fizične aktivnosti so najboljše za dolgo življenje? Kakšno vlogo igrajo spanec, stres in odnosi? Kaj pravzaprav pomeni kakovosten spanec? Tukaj je nova epizoda Aktivni podkasta, ki bo nekoliko drugačna od ostalih: razdeljena bo v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V drugem delu se osredotočamo predvsem na pomen gibanja, stresa, spanca in odnosov. Z nami je Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano. Leon je zaposlen v podjetju, ki razvija intervencije za izboljšanje kakovosti življenja, kjer vodi področje prehranske znanosti, prehranskih dopolnil in vadbe, v okviru svoje Prehranske akademije pa sodeluje z vrhunskimi in rekreativnimi športniki ter vsemi, ki si želijo s pomočjo prehranske podpore izboljšati kvaliteto (in kvantiteto) svojega življenja.

Kakšna prehrana je optimalna za dolgo in kakovostno življenje? Ali obstajajo konkretna živila, ki nam podaljšajo življenje? Kako si lahko pri tem pomagamo s prehranskimi dodatki? Kaj pomeni ustrezna telesna sestava? Tukaj je nova epizoda Aktivni podkasta, ki bo nekoliko drugačna od ostalih: razdeljena bo v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V prvem delu bomo govorili predvsem o prehrani, v drugem se bomo dotaknili pomena gibanja, spanca in odnosov, v tretjem pa bomo govorili o modrih conah, življenjskem slogu in znanstvenih dognanjih, ki bi lahko še dodatno podaljšala naše življenje. V naši družbi je Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano. Leon je zaposlen v podjetju, ki razvija intervencije za izboljšanje kakovosti življenja, kjer vodi področje prehranske znanosti, prehranskih dopolnil in vadbe, v okviru svoje Prehranske akademije pa sodeluje z vrhunskimi in rekreativnimi športniki ter vsemi, ki si želijo s pomočjo prehranske podpore izboljšati kvaliteto (in kvantiteto) svojega življenja.

V novi epizodi Aktivni podkasta so z nami Eva, Pia in Tinkara, dekleta, ki stojijo za znamko Meliora Life. Dekleta s svojim strokovnim znanjem pomagajo ženskam bolje poskrbeti za svoje telo, ga okrepiti in si zagotoviti vitalno življenje.  Dekleta med drugim veliko govorijo o pomenu gibanja. "Raziskave kažejo, da 20 % Slovencev ni dovolj gibalno aktivnih. Izkazalo se je tudi, da so manj aktivne ženske, raziskave pa kažejo tudi, da smo z leti vedno manj gibalno aktivni," pojasnjujejo. Čeprav ga včasih nekoliko zanemarjamo, pa ima gibanje nešteto prednosti na naše telo: med drugim ugodno vpliva na mišice, kosti, sklepe, srčno-žilni sistem, mentalno zdravje, metabolizem in spanje. Predvsem pa nam zadostno in ustrezno gibanje lahko zagotovi vitalno in funkcionalno življenje ter prepreči težave, kot so sarkopenija in osteoporoza. S staranjem nam upadata mišična masa in kostna gostota. To sta pojava, ki sta posebej izrazita pri ženskah in sta posledica horsmonskih sprememb, a veliko vlogo pri samem napredovanju težav ima tudi pomanjkanje gibanja. Upadu mišične mase in kostne gostote se ne moremo popolnoma izogniti, a lahko z gibanjem proces upočasnimo in si tako zagotovimo vitalno življenje tudi v poznejših letih. Ključno pa je, da začnemo čim prej. "Ko slišimo za sarkopenijo (upad mišične mase kot posledica staranja) se nam to zdi bolezen oziroma stanje, ki doseže samo 'starčke', a te v bistvu kar šokira podatek, da se to začne dogajati že po 30. letu," pravijo dekleta. Zato je ključno, da v svoj vsakdan takoj vključimo ustrezno gibanje. Na neki točki pridobivanje mišične mase res lahko postane oteženo, a dekleta opozarjajo, da nikoli ni prepozno: vedno lahko vzamemo zdravje v svoje roke in si zagotovimo bolj vitalen vsakdan. V pogovoru so nam dekleta zaupala, kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza, kakšne vadbe so za ženske najbolj primerne, kako skrb zase prilagoditi svojemu menstrualnemu ciklu ter še veliko več.

Tukaj je nova sezona Aktivni podkasta, v kateri bomo ponovno skupaj odkrivali, kako izboljšati kakovost svojega življenja. Ker smo trenutno v obdobju rožnatega oktobra, meseca  ozaveščanja o raku dojke, je prva epizoda namenjena prav temu. Z nami je danes Klara Čampa, ki se je tudi sama soočala s to boleznijo že v zelo mladih letih. Klara v mladosti raku dojke ni posvečala preveč pozornosti. "Priznam, da nisem bila preveč pozorna na to bolezen. Nobenega nisem poznala, da bi zbolel za rakom," priznava. Nato pa se ji je življenje obrnilo na glavo: najprej je zbolela njena mama, nato pa je tudi sama dobila diagnozo raka dojke. "Ko je najprej zbolela moja mami, sem mislila, da ponavadi tisti, ki ima raka, umre. Zato je ta diagnoza bila velik šok in želela sem dobiti čim več informacij," pravi Klara in ob tem dodaja da je kasneje, ko je tudi sama dobila diagnozo, bila tako že precej informirana o sami bolezni.  Ravno, ko je o raku dobila več informacij, je spoznala, da je bolezen v veliko primerih ozdravljiva. "Rak ima negativen prizvok, saj vsi najprej pomislijo, na to, da bodo umrli, ampak to ni res," pravi. Hkrati pa je tudi na lastni koži občutila, da to ni le stanje, ki se pojavi pri starejših. "Vedno več je mladih, ki zbolijo. Tudi, ko sem jaz zbolela, sem imela kar naenkrat okoli sebe same mlade ljudi, s katerimi smo se potem tudi skupaj družili. Rada bi, da se ve, da tudi mladi zbolimo, ampak 'zborbamo', preživimo in imamo potem bolj kakovostno življenje." Do same diagnoze je prišlo tako, da je Klara najprej med tuširanjem zatipala bulico. "Če ne bi najprej zbolela moja mami, na to bulico sploh ne bi bila pozorna," je prepričana. Tako pa je poklicala zdravnika, ki jo je napotil na pregled. "Na pregledu so mi naredili punkcijo, ampak je izvid pokazal, da gre samo za laktacijsko dojko," se spominja Klara. Po omenjenem pregledu je torej bila prepričana, da je vse v najlepšem redu, čez nekaj mesecev pa se ji je svet obrnil na glavo. V pogovoru nam je Klara zaupala, kako je potekalo zdravljenje, s katerimi izzivi se je v tem obdobju soočala, katerih lekcij se je naučila, kako se je spremenil njen pogled na življenje ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Nina Dušić Hren, ki že vrsto let raziskuje, kako ohraniti optimalno zdravje in o tem uči tudi na podjetjih. Po izobrazbi je Nina sicer psihologinja, ki poklicno podjetja in posameznike izobražuje o javnem nastopanju in komunikaciji. "Kasneje pa so na teh izobraževanjih do mene začeli prihajati posamezniki z groznimi zgodbami: od izgorelih ljudi, do posameznikov z rakom. Takrat sem si rekla: 'Znam govoriti tako, da navdušim ljudi, jaz pa učim prodajo.' Zdelo se mi je, da je veliko več stvari pomembnejših," se spominja Nina. Takrat se je sama že približno 10 let izobraževala na področju skrbi za zdravje in tako je prišla na idejo: "Zakaj pa ne bi jaz na podjetjih učila o osnovnih stebrih zdravja?" Osnovnih stebrov zdravja je po besedah Nine pet: spanje, gibanje, prehranjevanje, odnosi ter soočanje s stresom. V pogovoru nam je Nina razkrila, zakaj je vsak od teh stebrov pomemben, kako sama skrbi za zdravje, zakaj po njenem mnenju ljudje danes ne skrbimo vedno najboljše zase ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami dr. Urška Šavli, zobozdravnica, ki odrasle in otroke na zobozdravniškem stolu obravnava s sočutnim, mirnim in obzirnim pristopom. Urška svoje znanje predaja tudi na družbenih omrežjih, kjer jo lahko spremljamo pod profilom Sočutno zobozdravstvo. V pogovoru nam je povedala, da si je od nekdaj želela pomagati ljudem, na študij dentalne medicine pa jo je pripeljala 'sreča v nesreči':  "Moja prva izbira je bila pravzaprav medicina. Že od nekdaj me je vleklo v te vode, kjer bi lahko pomagala ljudem. Potem pa je bila 'sreča v nesreči', da mi je zmanjkala nekaj manj kot ena točka pri vpisu na faks, in na drugem mestu je bila dentalna medicina." Urška pa je tako našla svoje pravo poslanstvo. "Po prvem letniku sem ugotovila, da je to še boljša izbira, ker ustvarja dosti boljše pogoje za ustvarjanje družine, bolj mirno družinsko življenje, boljši urnik, manj stresa... Tako da sem potem kar ostala na dentalni medicini in se v tem tako našla, da bi se stokrat odločila enako." Ko govorimo o zdravju, na skrb za zdravje ust pogosto kar malo pozabimo. A Urška opozarja, da ni zdravega telesa brez zdravih ust. "V ustih se začne prehranjevalna pot in prebava. Usta so tudi odraz naše urejenosti, našega zdravja," pojasnjuje in ob tem dodaja, da neustrezno stanje zob in dlesni lahko pripelje do številnih težav. "Že dolgo je recimo znana povezava med parodontalno boleznijo in sladkorno boleznijo. Ta povezava je dvosmerna, to pomeni, da ljudje, ki imajo diabetes, imajo poslabšano parodontalno bolezen, in ljudje, ki imajo parodontalno bolezen, imajo zaradi tega poslabšan diabetes. Zdravje dlesni zelo vpliva tudi na pljučnice: ljudje, ki imajo v ustih neko leglo škodljivih bakterij, večkrat dobijo aspiracijske pljučnice, ker bakterije, ki so v ustih, ponesreči vdihnejo, in zaradi tega dobijo pljučnico," pojasnjuje Urška. Pravi, da so škodljive bakterije v ustih lahko povezane tudi z KOPB, bakterije, ki so sicer v ustih, pa lahko potujejo tudi v naš krvni obtok. Najnovejše raziskave ugotavljajo tudi, da toksini v ustih vplivajo na možgane in pripomorejo k nastanku Alzheimerjeve bolezni. "Zobe velikokrat doživljamo samo kot okrasek, ampak v resnici so zdrava usta predpogoj za zdravo telo," je prepričana strokovnjakinja. V pogovoru nam je Urška povedala tudi, kako poskrbeti za zdravje ust in dlesni, kako na to področje vplivata prehrana in dihanje, katere snovi najbolj škodijo našim zobem, kako si pomagati, če se bojimo zobozdravnikov ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Nina Hanžič,  inštruktorica pilatesa, ki poučuje tako pilates na blazini, kakor tudi barre in reformer pilates. S svojim delom Nina pomaga drugim okrepiti telo in duha ter izboljšati kakovost življenja. Vendar Nina ni bila vedno navdušena nad športom. V mlajših letih v resnici sploh ni bila pretirano aktivna, to pa se je spremenilo v času študija. Po sistematskem pregledu se je odločila, da bo bolje poskrbela za svoje zdravje in pričela se je udeleževati številnih vodenih vadb. Najprej je obiskovala jogo, kasneje pa na bolj intenzivne vodene vadbe. "Potem pa sem si poleti, ko je bilo vroče, zaželela nečesa bolj umirjenega. Tako sem se odločila, da preizkusim barre pilates. Ko sem vadbo preizkusila, sem se v trenutku zaljubila," se spominja Nina. Danes je pilates velik del njenega življenja; poleg tega, da ga sama še vedno z veseljem prakticira, ga tudi poučuje. Nina nam je pojasnila, kako je pilates vadba sploh nastala ter kakšne prednosti prinaša. Obenem pa nam je povedala tudi, v čem je razlika med pilatesom na blazini, barre pilatesom in reformer pilatesom, pojasnila, kakšne rezultate lahko pričakujemo po aktivnosti ter opozorila na morebitne nevarnosti vadbe doma.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Matjaž Šerkezi, alpinist, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. S svojim znanjem in delom Matjaž pomaga posameznikom uživati v lepotah narave in se hkrati zaščititi pred morebitnimi nevarnostmi. Matjaž se spominja, da je pohodništvo od nekdaj bilo del njegovega življenja. "Že v otroštvu smo doma veliko hodili v hribe. Kot otrok sem praktično dvakrat bil na morju, vse ostale počitnice smo preživeli v gorah. Vzljubil sem to svobodo bivanja v naravi, morda to surovost in pristnost narave," nam je povedal v pogovoru. Danes si v gorah predvsem rad napolni baterije, zato še posebej rad obiskuje mirne, neobljudene kotičke narave. Pohodništvo je sicer vse bolj priljubljena aktivnost pri nas. Pa se Slovenci v hribe odpravljamo ustrezno pripravljeni? "Odvisno kdo. Najbolj opažam, da se ljudje sicer odpravljajo v gore z dobro pohodniško opremo, ki pa je ne znajo uporabljati oziroma pravilno namestiti," pravi. S tem, ko pohodništvu narašča priljubljenost, prihaja tudi do preobremenjenosti slovenskih hribov. Matjaž nam je pojasnil, kaj množični obiski pomenijo za naravo in kakšne posledice občutijo tamkajšnje živali. Povedal nam je tudi, kako se na izlet v hribe ustrezno pripraviti, kaj storiti v primeru nevihte, katere živali so v naših hribih najnevarnejše ter še veliko več.

Danes je z nami Žana Hrastovšek, ki jo na družbenih omrežjih morda poznate pod profilom @rastlinesofine. Tam Žana s svojimi recepti dokazuje, da je tudi rastlinska prehrana lahko enostavna, uravnotežena in okusna. Žana zase pravi, da se je pred leti prehranjevala precej običajno. "Rekla bi, da je moja prehrana bila 'povprečna slovenska'. Potem pa me je moje zdravje pripeljalo do tega, da sem bila primorana narediti spremembo." Do sprememb je pišlo leta 2012, ko je dobila diagnozo Crohnove bolezni. "To je neozdravljiva bolezen, zanjo ne poznamo nobenega zdravila. Ko človek dobi tako diagnozo, je pripravljen pogledati tudi kaj drugega, preizkusiti kakšno 'alternativo', in jaz sem na srečo takrat našla dobro alternativo - rastlinsko prehrano." Žana je s svojo spremembo uspela ublažiti bolezen. "Kasneje sem odkrila kar nekaj znanstvenih raziskav, ki potrjujejo, da je dolžina remisije pri Crohnovi bolezni daljša, manj kot pojemo živil živalskega izvora," pojasnjuje. Danes pa je rastlinska prehrana velik del njenega življenja; ne samo, da se tako prehranjuje, ustvarjanje rastlinskih receptov je postalo tudi del njene kariere. Žana navdušuje s svojimi preprostimi recepti, ki so hkrati uravnoteženi in izjemno okusni; med drugim je na svojem Instagram profilu že ustvarjala rastlinske različice ribjega namaza, segedina, potice, hamburgerjev, krofov ter številnih drugih jedi. "V inspiracijo so mi čisto klasični recepti. V velik izziv mi je take jedi narediti drugače, torej iz rastlinskih sestavin, hkrati pa rada recepte optimiziram: da so lažji, da zanje potrebujemo manj sestavin in imamo manj dela. Sem zelo praktičen človek, kar se pozna tudi na mojih jedeh," pravi. V pogovoru nam je Žana povedala, kako sama optimizira svoje kuhanje, s kakšnimi triki skrbi, da so njene jedi zelo okusne, kako lahko sami bolj uravnotežimo svoje obroke, kako lahko vanje vključimo več zelenjave ter še veliko več.

Z nami je dr. Teja Klančič, znanstvenica in strokovnjakinja na področju prehrane, metabolizma in genetike. Teja je svoje izkušnje nabirala tako pri nas, kakor tudi v tujini, sodelovala je pri številnih raziskavah, danes pa svoje znanje predaja naprej prek svojega Instagram in Facebook profila @znanstvenica.  Danes Teja večinoma posveča črevesnim bakterijem. Pravi, da gre za široko in zanimivo področje. "Črevesne bakterije nadzirajo vsak aspekt našega zdravja: izobražujejo naš imunski sistem, vplivajo na naše počutje, vplivajo na kronična vnetja v črevesju, na inzulin, na depresijo, anksioznost, pa še bi lahko naštevala," je povedala. Med komponentami življenjskega sloga, ki vplivajo na zdravje črevesja je Teja izpostavila prehrano. "Prehrana je zelo pomembna za zdravje črevesnih bakterij. Tisto, kar hrani nas, hrani tudi črevesne bakterije." V svoji karieri je Teja raziskovala veliko področij, med drugim tudi sladila in njihov vpliv na črevesne bakterije in zdravje nasploh. Prišla je do pomembne ugotovitve; sladila niso tako nedolžna, kakor morda delujejo na prvi pogled. "Kar se oglašuje kot zdravo, ni vedno tako. Predvsem pri sladilih, ki se jih zdaj promovira kot neke nadomestke sladkorja. To res ni tako nedolžna zadeva," je poudarila. Teja nam je v pogovoru zaupala, kaj se pravzaprav dogaja v telesu, ko uživamo sladila ter ali je izdelke s tovrstnimi snovmi sploh varno uživati, hkrati pa nam je povedala tudi, kako črevesne bakterije vplivajo na debelost, kako lahko z življenjskim slogom vplivamo na zdravje svojega črevesja, kako prepoznamo kakovostne študije ter še veliko več.

Tokrat sta v naši družbi Dejan in Tamara, osebni trener in učiteljica joge, ki sta skupaj ustanovila znamko Pot do spremembe. S svojim delom želita dokazati, da je mogoče prav vse in da se, ne glede na ovire, na katere naletimo, lahko vedno usmerimo proti boljšemu življenju. Oba sta se že zelo mlada srečala z aktivnim življenjem. Dejan je vse življenje bil športnik, nato pa je pri 28. letih starosti dobil diagnozo diabetesa. "Primoran sem bil spremeniti svoj življenjski slog. Na začetku je bilo kar nekaj težav, a ravno aktiven način življenja v kombinaciji z uravnoteženo prehrano mi je pomagal, da imam bolezen pod nadzorom," pravi. Prepričan je, da ga je bolezen tudi nečesa naučila. "Mislim, da ti v takih situacijah življenje želi nekaj povedati. Zaradi celotne izkušnje sem postal močnejši; dejansko sem začel drugače razmišljati in gledati na življenje." Tamara v otroštvu sicer ni bila ljubiteljica telovadbe, kot študentka pa je pričela z delom v fitnes centru in se takrat spoznala z aktivnim življenjskim slogom. V mladosti se je tudi naključno odpravila na uro joge, se v to vadbo povsem zaljubila in jo začela redno obiskovati. "Kasneje sem v enem trenutku želela sebi dati še več, želela sem še bolj spoznati, kaj ti joga lahko prinese in kakšni so njeni pozitivni učinki," se spominja. Z namenom, da bi bolje spoznala svet joge, se je odločila, da se bo udeležila učiteljskega tečaja. Na tečaj se je odpravila zase, a po spletu okoliščin se je kmalu znašla v situaciji, ko je nadomeščala svojega učitelja joge in vodila svojo prvo uro. "Ko sem na koncu videla, kako zadovoljni so ljudje, sem bila srečna in pomirjena. Kmalu zatem sem ugotovila, da je to moje poslanstvo." Dejan in Tamara sta skupaj ustanovila znamko Pot do spremembe, v okviru katere nudita osebno trenerstvo ter uro joge. Skupaj sta v koncu lanskega leta odprla tudi fitnes center. V pogovoru sta nam zaupala, s kakšnimi izzivi sta se soočala na svoji poti, kako sta se prek aktivnosti povezala, kako usklajujeta zasebno in poslovno življenje ter še veliko več. Spletna stran Pot do spremembe: www.potdospremembe.si Fitnes center Fitxgym: https://dejan.potdospremembe.si/fitxgym

Tokrat je z nami Vida Igličar, grafična oblikovalka, ilustratorka ter avtorica knjig Vse je v redu, 100 dni za boljšo mene in Naj ti povem svojo zgodbo. Prek svojih izkušenj želi Vida pomagati drugim, ki se borijo z izzivi in stiskami, da poiščejo svojo luč na koncu tunela in stopijo na pot do boljšega življenja. Vida je doživela že veliko življenjskih preizkušenj; zelo mlada se je soočala z medvrstniškim nasiljem, z izgubo, tesnobo in izgorelostjo. Ravno za izgorelost Vida pravi, da je to ena tistih izkušenj, ki jo je v življenju zelo zaznamovala. "Že od nekdaj sem imela občutek, da moram svojo vrednost dokazovati, potem pa se mi zdi, da se je v mojem življenju 'poklopilo' še nekaj drugih izkušenj, ki so mi utirale pot do izgorelosti; zgodili sta se dve nenadni izgubi bližnjih in meni je po drugi izgubi delo zelo pomagalo. Z delom sem se zamotila, hkrati pa me je ustvarjanje usmerilo v bolj pozitivno smer, imela sem občutek, da delam nekaj dobrega. Še danes se mi zdi, da je dobro, da uživam v ustvarjanju, ampak na neki točki sem izgubila mejo. Delo je postalo utopično polnjenje neke praznine." Vida se ob tem spominja, da se dolgo ni zavedala, kako resno je njeno stanje. "To, da je nekaj narobe, sem se začela zavedati komaj kak teden pred bolniško. Zdaj, ko gledam za nazaj, se mi zdi, da so simptomi bili že prej in da jih je bilo kar nekaj, ampak sem vse tako 'kratkoročno' zdravila s ciljem, da lahko čimprej ponovno delam." Prva, ki je na izgorelost namigovala, je bila njena psihoterapevtka, a se Vida ob tem spominja, da njenih besed ni jemala pretirano resno. Nekaj dni kasneje pa je doživela intenziven panični napad, ki je tudi privedel do velikega padca energije. Po omenjenem dogodku je prišlo do diagnoze iz strani osebne zdravnice in pričetka bolniškega staleža. "Bilo mi je težko. Nekako še nisem bila sprijaznjena s tem, da gre resnično za izgorelost. Bila sem stara 26 let, zdelo se mi je, da sem premlada, da bi se mi kaj takega lahko zgodilo. Bilo me je tudi strah; kaj pomeni ta bolniška? Kaj naj zdaj počnem? Kako naj se tega lotim? Kaj si bodo mislili drugi?" Ne glede na vse dvome in pomisleke, se je Vida se usmerila proti spremembi. Odkrivala je, zakaj je nagnjena k pretiranemu delu, kako bi se lahko prej ustavila in kako se lahko bolje poveže s svojim telesom. V tem času je prišla do številnih pomembnih spoznanj in se iztrgala iz krempljev izgorelosti. V pogovoru nam Vida pove, kako je potekalo njeno okrevanje, kakšno vlogo je pri tem igralo gibanje, kako za svoje duševno zdravje skrbi danes ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Drago Švajger, psihoterapevt, predavatelj, vodja centra Uglašeni odnosi, magister zakonske in družinske terapije ter kandidat za doktorski naziv. Drago ponuja individualne, partnerske in družinske terapije ter delavnice za podjetja in izobraževalne ustanove, s čimer ljudem pomaga pri soočanju z življenjskimi stiskami in izzivi. V pogovoru Drago pove, da v mlajših letih sicer ni vedel, da si želi biti psihoterapevt, je pa vedno rad pomagal ljudem. "Ko razmišljam za nazaj, vidim, da so mi ljudje vedno v življenju zaupali. Bil sem oseba, do katere so ljudje radi pristopili. Rad sem jih poslušal in slišal, ljudje so mi povedali, da se ob meni počutijo varno in sprejeto. Potem se je nekako ta želja po tem, da bi pomagal drugim, krepila. Vedno bolj so me zanimala področja, kot so odnosi, obvladovanje stresa, čustva... O tem sem prebral veliko literature, to pa me je potem spodbudilo, da sem se odločil za študij psihoterapije." Katere pa so tiste lastnosti, ki terapevta delajo dobrega? "Jaz bi izpostavil tri. Prva je ta, da zna slišati druge. Veliko ljudi zna poslušati, a le redki znajo slišati. Druga lastnost je srčnost, s katero terapevt ustvari varen prostor, kjer se klient počuti slišanega in sprejetega. Tretja lastnost pa je, da ima terapevt odprt um in ostaja odprt za nova znanja, ideje in pristope." In čeprav je psihoterapija leta nazaj bila še tabu tema, se danes vse več ljudi odloča zanjo. "Zdi se mi, da imamo v Sloveniji vedno boljši odnos do psihoterapije. Včasih je veljalo, da je to rezervirano samo za duševno bolne ljudi ali za posameznike, ki imajo neke motnje ali hude težave. Zadnje leta pa se mi zdi, da smo vedno bolj odprti in tudi v osebnem življenju opažam, da mi vse več ljudi pove, da obiskujejo psihoterapijo." V pogovoru nam Drago pove tudi, kakšne so prednosti psihoterapije, kako vemo, da je čas, da jo obiščemo, kdaj je smiselno prenehati z obiskovanjem, kako sta povezana duševno in fizično zdravje ter še veliko več.

Danes je z nami Lana Trampuš, nutricionistka, diplomirana inženirka živilstva in prehrane, ki stoji za Instagram profilom @spekterzdravja. Lana se ukvarja predvsem s prehrano žensk v različnih življenjskih obdobjih, pri prehranskem svetovanju daje velik pomen zdravemu odnosu do hrane ter podpori športne zmogljivosti z ustrezno prehrano. Že v začetku epizode je Lana pojasnila, da se prehrana žensk v splošnem ne razlikuje pretirano od prehrane moških. "Sama po sebi naj se prehrana žensk ne bi razlikovala od prehrane moških. Sicer imamo povečane potrebe po določenih hranilih (npr. železo), a v splošnem se za oba spola priporoča pestra, uravnotežena prehrana," pove. Vseeno pa v praksi opaža, da imajo ženske velikokrat manj zdrav odnos do hrane ter so bolj obremenjene s samopodobo. "Prehrana žensk temelji na napačnih prepričanjih, ki so nastala predvsem v devetdesetih letih in v pričetku novega tisočletja. Takrat so ženske verjele, da morajo zaužiti čim manj hrane, da mora hrana imeti čim manj kalorij, da ne smejo jesti do sitega. Posledice te dietne kulture so še vedno zelo prisotne," ob tem opozarja. V epizodi je spregovorila tudi o hormonskem neravnovesju, o prehrani aktivnih žensk, pomenu vadbe, prilagajanju prehrane menstrualnemu ciklu, dvigu ravni glukoze v krvi ter še veliko več. 

Danes je z nami Urša Milavec, holistični coach in avtorica novo izdane knjige Več sebe. Skozi različne programe Urša ljudem pomaga pri obvladovanju stresa, ponovnem vzpostavljanju porušenega notranjega ravnovesja, premostitvi težjih in zahtevnejših življenjskih prelomnic in drugih ovirah na poti do notranjega miru ter zadovoljstva.  Urša je formalno izobrazbo zaključila na fakulteti za šport, zato se je na začetku svoje poti ukvarjala pretežno z nego fizičnega aspekta telesa, nato pa je spoznala, da smo veliko več, kot samo to. "15 let nazaj sem odprla center za nego telesa in vadbe. Takrat sem zelo hitro ugotovila, da me bolj, kot pomagati ljudem samo iz vidika telesa zanima tudi, kaj se dogaja v našem notranjem svetu. Opazila sem, da je veliko strank, ki je prihajalo k meni, nezadovoljnih. Stranke so želele s ‘fit’ telesi ali pa zelo urejeno kožo mogoče nekako 'kompenzirati' nezadovoljstvo v sebi." Kljub temu, da ima Urša bogato znanje na področju fizičnega zdravja, je začela iskati nova znanja na področju coachinga, nevrolingvističnega programiranja, hipnoze, kasneje tudi energijskega zdravljenja. Pred 7 leti je ustanovila Master Change Training, ki se ukvarja z ravnovesjem uma, telesa in duha. Vse več ljudi išče načine za iskanje ravnovesja. Uršo smo vprašali, zakaj je po njenem mnenju vse več povpraševanja: smo dejansko vedno bolj izven ravnovesja, ali se tega samo zavedamo bolj, kakor včasih? "Absolutno mislim, da smo vedno bolj izven ravnovesja. Predvsem mislim, da je tukaj največja težava to, da izgubljamo stik sami s sabo. Kako ta stik dobiti nazaj? Tako, da bolj čutimo svoje telo in smo pozorni na neke signale, da se nekaj nekje ruši. Živimo pa tudi v zelo kompleksnih časih; izpostavljeni smo številnim impulzom zunanjega sveta, ki trgajo pozornost od naše notranjosti. Pomembno je, da si postavimo mejo in ne dovolimo, da bi nas vse informacije, ki smo jim izpostavljeni, posrkale," je poudarila. V pogovoru nam je Urša povedala tudi, kako lahko opazimo, da smo izven ravnovesja, kako se lahko zaščitimo pred vplivi zunanjih informacij, kako se bolj učinkovito soočati s stresom, s kakšnimi rutinami si sama pomaga na poti do notranjega miru, kakšno je njeno mnenje o novoletnih zaobljubah in še veliko več.

Danes je v naši družbi Ana Marija Mihelič, ki deluje pod Instagram profilom @vitfit_byana. Tam deli recepte za zdrave obroke in dokazuje, da tudi najbolj priljubljene jedi lahko prilagodimo tako, da so bolj hranljivi. S svojimi objavami je navdušila mnoge: v 8 mesecih je organsko pridobila 25 tisoč sledilcev, pred kratkim pa je v Beogradu po oceni mednarodne žirije in glasov publike bila izglasovana za influencerko leta v kategoriji “rising star”. V pogovoru nam je Ana Marija pojasnila, da se je njena pot do zdravega življenjskega sloga v resnici odvijala precej 'tragikomično'. "Nad zdravo prehrano se nisem ‘navdušila’, ampak me je življenje nekako prisililo, da sem se usmerila v to. Zgodba @vitfit_byana se začne že dolga leta nazaj. Večino srednje šole in del faksa sem se borila z motnjami prehranjevanja. Nisem imela zdravega odnosa do sebe in do hrane. Kasneje sem padla v začaran krog diet. Vse to skupaj je pripeljalo do tega, da sem imela zelo velike težave s ščitnico in nadpovprečno občutljivo prebavo," se spominja. Kasneje se je s pomočjo bioresonance, analiz, medicinske podpore in ustreznega plana postavila na noge in odpravila zdravstvene težave. "Tako @vitfit_byana obstaja približno 4 leta. Dekle, ki ve, kam in zakaj gre ter sprejema odločitve, ki so zanje dobre." Danes v javnosti navdušuje s svojimi zdravimi in uravnoteženimi različicami priljubljenih receptov. Ana Marija pravi, da imajo njene jedi tri ključne faktorje. "Jedi so zelo enostavne in hitre za pripravo, obenem pa so tudi okusne. Zdi, da je še vedno prisoten parodoks, da zdrava hrana ne more biti okusna in enostavna. S svojimi recepti si želim dokazati nasprotno. Druga posebnost je ta, da so moji recepti zelo dobro uravnoteženi, zaradi česar so tudi glukozi prijazni. So tudi nadpovprečno beljakovinsko bogati.Tretji faktor pa je ta, da jedi ne vsebujejo glutena in laktoze, ker ju jaz ne smem uživati. Vendar pri vsakemu receptu dodam alternativo za tiste, ki lahko uporabljajo izdelke z glutenom in laktozo," še dodaja. Ana Marija nam je v pogovoru razkrila, kako lahko vsak obrok prilagodimo na 'Vitfit način', s kakšnimi tehnikami lahko v času praznikov vseeno poskrbimo za svoje zdravje, na kaj naj smo pri izbiri živil pozorni in še veliko več.

V naši družbi je tokrat Manca Korelc, sicer strokovnjakinja na področju LinkedIna, ki pa je tudi velika ljubiteljica jezer. S svojim projektom "Moja jezera" je Manca obiskala že preko 1400 jezer, vse pa je tudi popisala in delila s svojimi sledilci. V pogovoru Manca prizna, da si tudi sama ni predstavljala, da bo projekt postal tako obsežen in da bo zgolj v nekaj letih obiskala toliko slovenskih jezer. "Konec leta 2016, po moji prvi in edini sezoni kolesarjenja, sem si po koncu sezone rekla: 'Jaz pa želim vsem tem kilometrom dodati nek smisel.' Nisem si želela samo skočiti na kolo in narediti 100 - 200 kilometrov na dan, ampak sem si želela vzpostaviti dom tem kilometrom," pojasnjuje. Ko je razmišljala o projektu, ki bi ga lahko naredila, je dobila idejo, da bi s kolesom obiskovala jezera: "To je bila ena tistih idej v življenju, ki te kar prešinejo in veš, da moraš temu vzgibu slediti." Sprva sicer niti sama ni vedela, koliko jih je, nato pa jo je raziskovanje slovenskih voda povsem prevzello. "Ko sem vse skupaj pričela raziskovati in ugotovila, koliko jih je, sem si želela obiskati vse. Čisto vseh vodnih teles v Sloveniji sicer res ne bom videla, ker jih je preko 10.000, ampak sem v zadnjih letih obiskala že preko 1400," še dodaja Manca. V pogovoru nam je Manca povedala tudi, s kakšnimi izzivi se je v času projekta soočala, česa se je naučila, kako doživlja jezera, pa tudi, katero jezero v Sloveniji bi okronala za najlepše. 

Vrača se Aktivni podkast, v prenovljenem studiu z novimi gosti. Ponovno bomo govorili z aktivnimi posamezniki in strokovnjaki ter skupaj odkrivali načine, kako lahko izboljšamo kakovost svojega življenja. Naša prva gostja je Karin Velikonja, strokovnjakinja na področju joge obraza, ustanoviteljica podjetja Glowinface ter lastnica Glowin Studia. Karin že vrsto let raziskuje obrazne mišice in njihovo delovanje, na podlagi svojega bogatega znanja pa je zasnovala tudi svojo metodo Joge Obraza, ki je prava uspešnica tako pri nas, kakor tudi v tujini. Epizoda v video obliki je na voljo TUKAJ > Z obrazno vadbo se je Karin spoznala leta 2014, ko se je prvič soočila z izgorelostjo. "Učila sem zumbo, študirala sem pravo, bila sem na vseh koncih, želela sem biti 100% v vsem. Tako sem se eno jutro zbudila in kar nisem mogla vstati," pripoveduje. Ob tem dodaja, da je kot posledica izgorelosti prišlo do hormonskega neravnovesja in policističnih jajčnikov. Ravno njena izkušnja pa jo je pripeljala do obrazne joge. "Ugotovila sem, da ko treniraš z obrazom, ne vplivaš samo na mišice kot take in samo na 'brisanje gub', ampak dejansko zelo lepo prekrvaviš svojo notranjost, denimo možgane in žleze v glavi," pojasnjuje. Karin se je tako podala na pot raziskovanja in odkrila, da ima obrazna joga res številne prednosti. Začela se je izobraževati po vsem svetu in nabirati znanje na področju anatomije obraza, obraznih vaj ter težav, kot so podočnjaki, zabuhlost obraza, broksizem (škrtanje ali škripanje z zobmi). Tako je prišla do zaključka, da nam lahko joga obraza pomaga tako pri preprečevanju gub, kakor tudi pri mnogih drugih težavah. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako na spletu prepoznati dobro vadbo obraza, kaj se zgodi, če uporabljamo botoks, kakšne rezultate lahko pričakujemo, če redno prakticiramo obrazno jogo, kaj na podlagi obraza lahko izvemo o človeku, ter še veliko več.

V zadnji epizodi prve sezone je z nami Janja Kogovšek, mag. prehrane, ki se ukvarja s prehranskim svetovanjem, deluje pa tudi pod Instagram profilom Nutrika. S svojim znanjem Janja posameznikom pomaga na poti do uravnotežene prehrane, največ pa se ukvarja z veganstvom oziroma rastlinsko prehrano. Za začetek nam je Janja razložila, v čem je sploh je sploh razlika med veganstvom in rastlinsko prehrano. "Veganstvo ni samo način prehranjevanja, ampak je cel življenjski slog. Vegani denimo ne nosimo krzna, usnja, ne uporabljamo kozmetike, ki je testirana na živalih... Med drugim pa tudi ne uživamo živil živalskega izvora. Po drugi strani pa je rastlinska prehrana omejena samo na prehrano, zanjo pa se ljudje lahko odločijo zaradi zdravstvenih razlogov, želje po boljšemu počutju, pa tudi iz okoljskih razlogov," je pojasnila. V pogovoru pa nam je Janja povedala tudi, za koga je rastlinska prehrana primerna, kateri so njeni pozitivni učinki, pa tudi nevarnosti, na kaj moramo paziti, katera živila bi na splošno morali večkrat vključiti v prehrano ter še veliko več.

Naša današnja gostja je Dajana Smolnik, mag. dietetike, ki stoji za Instagram profilom @jem.z.glavo. Dajana ozavešča predvsem o motnjah hranjenja in motnjah prehranjevanja ter ljudem pomaga, da vzpostavijo zdrav odnos do hrane. Dajana ocenjuje, da imamo v Sloveniji precej slab odnos do hrane. Včasih ga razvijemo brez, da bi se tega sploh zavedali. "Nameni so vedno pozitivni, vedno si vsi želijo izboljšati svoje zdravje in kakovost življenja, nekateri pa gredo žal malo predaleč in pri tem začne trpeti tudi odnos do hrane, ki je potem vse prej kot zdrav," pojasnjuje. V pogovoru nam je Dajana pojasnila, kako lahko prepoznamo neustrezen odnos do hrane in kako ga lahko izboljšamo, v čem se razlikujejo motnje hranjenja in motnje prehranjevanja, kdo je najbolj nagnjen k motnjam hranjenja ter še veliko več.

Danes sta z nami Eva in Pia, kineziologinji, ki stojita za profilom kineasyology. Dekleti s svojim znanjem ljudem pomagata na poti do pravilnega gibanja in ustrezne skrbi za svoje telo. V pogovoru sta priznali, da je velika težava v sodobnem svetu ta, da ljudje slabo poznamo svoje telo. Zaradi tega težko ločimo denimo, kdaj v resnici potrebujemo počitek in kdaj smo samo nekoliko leni. Tako si včasih sploh ne znamo omogočiti tistega, kar potrebujemo; ali se premalo gibamo in imamo prešibke mišice, ali pa pretiravamo s treningi in tako opažamo druge težave. Eva in Pia sta nam pojasnili, katere mišice imamo najpogosteje prešibke in kako jih lahko okrepimo, kako lahko opazimo, kdaj pretiravamo s treningi, na katere rdeče zastavice naj smo pozorni pri izbiri ustrezne vadbe zase ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta gostimo Zalo Mlinšek, mag. inž. prehrane. S svojim znanjem Zala številnim pomaga pripravljati bolj zdrave in hranljive obroke, tokrat pa smo se z njo pogovarjali o varnosti živil, ki so na naših policah. V pogovoru nas Zala že takoj na začetku pomiri, da so živila, ki so nam na voljo v trgovinah, v splošnem varna. Regulirana so s strani strogih normativ, ki jih v sodelovanju s strokovnjaki določa Evropska unija. Vseeno pa je dobro, da vemo, kaj sploh pomeni "varno živilo", kaj se v živilih nahaja in na kaj naj smo pri nakupovanju pozorni. Kaj pomenijo različne oznake? Kaj so aditivi v živilih? Kako je z gensko spremenjenimi organizmi? Vse to in še več v tokratni epizodi!

S pomočjo aktivnega turizma se razgibamo tudi na dopustu ter svojo destinacijo spoznamo na čisto nov način. Ravno zaradi tega je nad športno obarvanimi potovanji navdušena tudi Špela Zupanc, naša današnja gostja v Aktivni podkastu. Špela na svojih potovanjih najraje kolesari in SUPa, z veseljem pa preizkuša tudi nove aktivnosti. "Rada imam nova doživetja, ko odkrijem nekaj, kar še nisem počela. Taka izkušnja ti potem ostane za vedno v spominu," je povedala v pogovoru. Nasploh je prepričana, da je aktivni turizem v resnici vrsta počasnega turizma, ki nam da veliko več od klasičnega potovanja. "Če gremo v tri države v enem mesecu, je to bolj tako, da prideš, se ustaviš, fotografiraš in greš. Meni pa denimo ni pomembno to, da stvari vidim, ampak da jih doživim." V pogovoru nam je Špela razkrila veliko idej, kaj na počitnicah lahko počnemo, kako se na dejavnosti pripravimo in poskrbimo za varnost, kako smo lahko aktivni tudi v mestih ter še veliko več.

Tokrat je z nami Ana Zrimšek, strokovnjakinja na področju prehrane žensk v obdobjih zanositve, nosečnosti in po porodu. Posameznice v omenjenih obdobjih usmerja k boljšim prehranjevalnim navadam in jim pomaga pri reševanju težav, ki jih prinesejo posamezna obdobja. Ana nam je razkrila, da prehrana in ustrezen življenjski slog igrata zelo pomembno vlogo že pred zanositvijo. "Ženska in moška spolna celica v telesu zorita približno tri mesece. In v tem obdobju, preden pride sploh do oploditve, mi lahko s prehrano in drugimi komponentami življenjskega sloga zelo vplivamo na samo kvaliteto te celice in posledično tudi na to, kako se bodo izrazili geni," opozarja. Kaj pa lahko storimo, če je do nosečnosti prišlo nenačrtovano in zaradi tega prej nismo poskrbeli za ustrezen življenjski slog? Kako lahko omilimo nosečniško slabost? Zakaj nastane nosečniški diabetes? Lahko ustrezna prehrana poskrbi za lažji porod? Kaj je še posebej pomembno v času po porodu? Vse to in še več v novi epizodi Aktivni podkasta.

Naša današnja gostja je Alenka Košir, nekdanja ritmična gimnastičarka, manekenka, profesorica športne vzgoje in trenerka. S svojim znanjem je zasnovala posebne vadbe VIIT, številne praktične nasvete za boljše zdravje in počutje pa deli tudi na svojih družbenih omrežjih.  Ravno na svojih družbenih omrežjih pa Alenka veliko govori o delih telesa, na katera pogosto pozabimo, kot so denimo stopala. Slednja v resnici igrajo veliko vlogo pri pravilnem gibanju. "Stopala naš edini stik s podlago. Vse informacije o tem, kakšna so tla, kakšni so nakloni, kako moramo mi postaviti telo, katere mišice se morajo aktivirati, dobimo preko stopala," je pojasnila v pogovoru. Alenka nam je povedala tudi, kakšno vlogo igra ustrezna obutev in kako jo izbrati, do kakšnih težav lahko pride zaradi neustrezne skrbi za stopala, kakšno vlogo igrajo dlani in zapestja, katere vaje svetuje za ljudi, ki veliko časa preživijo pred računalnikom ter še veliko več.

Tokrat je z nami Ana Debevc Prašnikar, zdravnica in specialistka interne medicine, ki že vrsto let raziskuje načine, s katerim lahko podaljšamo mladostno delovanje našega telesa. Ana priznava, da sama sprva tudi ni razmišljala o pomenu vitalnosti, a se je zanimanje za to v njej vzbudilo ravno zaradi poklica, ki ga opravlja. "Tako kot ostali mladi ljudje, tudi jaz nisem razmišljala o staranju. Ampak ko se odločiš za interno medicino, se dejansko odločiš tudi za geriatrijo, torej za medicino, ki se ukvarja s starostjo in boleznimi staranja, saj je večina populacije na interni medicini ravno starostnikov," je pojasnila. V pogovoru pa nam je Ana zaupala, zakaj je skrb za vitalnost tako zelo pomembna, kako zanjo poskrbimo, katere napake najpogosteje počnemo, kakšno vlogo pri našem zdravju igra miselnost ter še veliko več.

Tokrat je z nami Jernej Ogrin, magister inženir prehrane in ustanovitelj Zadnje diete. S svojim znanjem Jernej pomaga ljudem pri hujšanju in vzpostavljanju zdravega odnosa do prehrane, obenem pa ozavešča o številnih neresnicah o hrani, ki krožijo med ljudmi.   Jernej nam je zaupal, katere napake ljudje počnejo pri hujšanju in kako v svojo prehrano vpeljati spremembe, ki bodo prinesle dolgoročne rezultate. Obenem pa je razbil številne prehranske mite: je res, da zvečer ne smemo jesti sadja? Je mikrovalovna pečica nevarna? Je zajtrk res najpomembnejši obrok dneva? So mlečni izdelki z manj maščobami v resnici še bolj škodljivi, od tistih običajnih?  Vse to in še več vas čaka v novi epizodi! 

Tokrat je v naši družbi Nina Strojnik, diplomirana kineziologinja, ki danes deluje predvsem kot osebna trenerka. Posameznike po vsem svetu navdušuje s posebnimi programi, ki temeljijo na pridobivanju moči in gibljivosti preko vaj z lastno težo.   Nina se je v otroštvu ukvarjala z ritmično gimnastiko, zato ji vadba gibljivosti nikoli ni bila tuja. Nato pa je na faksu spoznala zdajšnjega moža Toma, ki jo je navdušil nad vadbo za moč z lastno težo. Skupaj sta kot osebna trenerja delala po številnih državah, leto nazaj pa sta postala tudi starša.   V pogovoru nam je Nina zaupala, kakšen odnos do gibanja imajo ljudje v tujini, zakaj se ji zdi vadba za gibljivost tako pomembna, kakšno vadbo priporoča za ljudi, ki veliko časa sedijo, kako se je njeno življenje spremenilo po tem, ko je postala mama ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta gostimo Karolino Siročič, študentko Fakultete za šport in zmagovalko 2. sezone Exatlona. Karolina v pogovoru priznava, da se je na Exatlon prijavila čisto za zabavo. "Vedno, ko se kam prijavim, nisem sprejeta, zato nisem sploh pričakovala, da bom sprejeta v Exatlon," je pojasnila. A ena avdicija je vodila do druge in preden se je sploh zavedala, je že bila na letalu za Dominikansko republiko. Podkast v video obliki si lahko ogledate TUKAJ. V šovu pa je bilo tudi kar nekaj izzivov. "Najtežje mi je bilo biti toliko časa od doma, ker še nikoli nisem bila. Poleg tega pa nismo imeli stikov z zunanjim svetom, zato nisem vedela, kaj se dogaja z mojimi prijatelji in družino," je povedala Karolina. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako točno so izgledale avdicije za Exatlon, kakšni občutki so jo spremljali v finalni tekmi, s kom v ekipi se je najbolj razumela, kaj bo storila s prejeto nagrado ter še veliko več. 

V novi epizodi gostimo Tjašo Ferkov Babnik, diplomirano športno trenerko, ki stoji za podjetjem Aktivni z mano. S svojim znanjem Tjaša motivira in uči posameznike, kako skrb zase vzeti v svoje roke in si zagotoviti zdrav vsakdan.  Podkast je v video obliki na voljo TUKAJ. S Tjašo smo med drugim spregovorili tudi o novoletnih zaobljubah. Sama ni ena takih, ki bi si vsako leto zadali zaobljube, si pa rada naredi pregled leta in ob tem ugotovi, na katerih področjih bi lahko naredila še kaj dodatnega. "Nimam novoletnih zaobljub, si pa zmeraj naredim pregled leta za nazaj. Kaj je bilo dobro, kaj vse smo doživeli, kaj je bilo slabo, kaj je bilo žalostno, kje bi se lahko kaj mogoče izboljšalo ali pa kaj nismo dosegli, pa smo si želeli," pojasnjuje. Ob takšnem pregledu se ponavadi vpraša, kje bi lahko v prihodnjem letu naredila še kaj in si tako zada nekakšno namero za prihajajoče leto. Po mnenju Tjaše je največja napaka, da se zaobljub lotimo preveč ekstremno. "Telo tega ni vajeno, zato zdržimo nekaj dni, potem pa energija pade." Zaradi tega se novoletnih zaobljub potem ne moremo držati in posledično pri uvajanju sprememb nismo uspešni. Pogosta novoletna zaobljuba je tudi hujšanje, več gibanja, bolj zdrav življenjski slog ali kaj podobnega. Tjaša opozarja, naj tudi pri tem izbiramo dejavnosti, ki nas bodo napolnile in ne takih, ki bodo privedle do še dodatnega pomanjkanja energije. "Vadba nas mora napolniti z energijo, ne pa, da nam jo vzame. Že tako imamo čez dan obveznosti, kot so služba in družina, in če nato gremo še na vadbo, na kateri se izčrpamo do konca, ne pridemo nikamor." S Tjašo smo spregovorili tudi o vadbi nosečnic, preobremenjenosti otrok, jutranji rutini ter še veliko več.

V novi epizodi je z nami Laura Škvorc, osebna trenerka, nutricionistka in študentka dietetike. Njena največja strast je ravno zdrava prehrana, zaradi česar tudi na družbenih omrežjih deli zdrave recepte ter druge trike, kako lahko s pomočjo prehrane bolje poskrbimo zase. V pogovoru pa nam je Laura zaupala, da je prehrana pri njej vedno imela velik pomen. "V mladosti sem zbolela za motnjami hranjenja in se z njimi borila kar 10 let. Bila sem obsedena s hrano. Vsak dan sem prebirala članke o prehrani, vse je bilo povezano s hrano." Ravno zaradi svoje izkušnje se je odločila za študij dietetike. "Jaz sem si takrat zelo želela nekoga, ki bi mi povedal par stvari, ki jih danes vem: da je pomembno jesti, da se uničujemo s tem, ko stradamo in zavračamo hrano. In nekako sem si takrat sama pri sebi rekla, da ko se pozdravim, bi zelo rada bila izobražena na področju prehrane in s tem pomagala ljudem. Jih ozaveščala in na nek način," pojasnjuje in obenem opozarja, da motnje hranjenja nedvomno niso nedolžne in da imajo tudi visoko stopnjo umrljivosti. Laura meni, da je danes veliko neustreznega prehranjevanja, tudi motenj hranjenja. "Zelo velik problem je nepravilno prehranjevanje dandanes. Sploh pri mladih puncah, vsi ti trendi, ki so, biti suh, biti fit, pa trebušček... Se mi zdi, da smo malo preveč zabredli in ob tem pozabili, da nismo samo telo. Da smo tudi več, kot telo." Z Lauro smo se pogovarjali tudi o prehranskih dodatkih, razstrupljanju telesa, dietah, mitih o prehrani ter še veliko več.

V tokratni, posebni praznični epizodi gostimo Evo Peternelj, osebno trenerko in soustanoviteljico podjetja PeachBooty Plan - podjetja, ki ponuja vadbene programe, športna oblačila ter pripomočke. V pogovoru je Eva obujala spomine na svoje podjetniške začetke in pojasnila, kako sta s takratnim partnerjem sploh prišla do prvega izdelka. Podkast je v video obliki na voljo TUKAJ. Povedala nam je tudi, da je sama ena tistih, ki so navdušeni nad božičnim časom. "Jaz bi smrekico postavila že konec poletja," v smehu priznava. Letos bodo prazniki zanjo še bolj posebni, saj s partnerjem načrtujeta čaroben dopust, obenem pa so to tudi njuni zadnji prazniki v dvoje. Eva bo namreč v prihodnjem letu postala mamica. V pogovoru nam je Eva zaupala, kako preživlja nosečnost in kakšni so njeni plani po porodu, z nami pa je delila tudi nekaj nasvetov, kako se lahko v prazničnem času prehranjujemo bolj zdravo ter kako v novo leto vpeljemo zdrave spremembe.