Življenje išče pot

Vodja službe za odnose z javnostmi v farmacevtski družbi Krka Teja Lesjak je opisala namen in dejavnosti v 13. Krkinem tednu humanitarnosti in prostovoljstva. V pogovoru boste izvedeli, koliko litrov krvi so v teh letih darovali, koliko zbrali oblačil in hrane za Rdeči križ in Karitas in zakaj so donaciji podarili Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo  mesto in CUDV Draga. 

Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi Maja Zrnić nam je povedala, kako pomaga bolnikom v vsakodnevni praksi, kdaj je nujen obiska zdravnika ali urgence in kaj lahko sami storimo za dobro zdravje dihalnih poti. 

5. maja smo obeležili svetovni dan astme. Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi Maja Zrnić je pojasnila, kaj vodi v poslabšanje bolezni in zakaj je tako zelo pomembna pravilna in redna uporaba zdravil kot so inhalatorji.,

Duševne, čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov so postale prava epidemija. Na potrebo po dobrih rešitvah so se odzvali v občini Medvode, kjer je pred časom začela delovati Iniciativa za razvoj duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Poseben poudarek namenjajo delu s starši, saj so ti pomemben kanal pomoči otroku. Gostili smo pobudnico projekta psihoterapevtko Ksenjo Kos. 

V svetovnem tednu cepljenja strokovnjaki poudarjajo pomembnost cepljenja skozi celotno življenjsko obdobje, od nosečnosti in otroštva do odraslosti in starosti. Kaj pravi epidemiologinjaj in nacionalna koordinatorica programa cepljenj pri NIJZ Marti Grgič Vitek o statistiki pri odraslih?

Avtizem ne potrebuje obljub, temveč prostor v družbi, je moto Društva ASPI, kjer si predsednica Maja Weiss prizadeva za urejen dnevni center in več možnosti za zaposlovanje oseb z avtistično motnjo. Zato je posnela že dva filma: Zdravje in avtisti ter Sanjam dnevni center. Svoje potrebe so predstavili tudi varuhinji človekovih pravic. 

Predsednica društva ASPI in mama avtističnega sina Maja Weiss: Avtizem ne potrebuje obljub, ampak prostor v družbi. Z njo je bila tudi strokovna sodelavka Urška Blatnik. Najbolj pogrešajo prostor in Javni zavod, kjer bi lahko poskrbeli za odrasle z avtizmom, ki so danes vse prevečkrat izolirani in brez prave podpore. 

Pripravili smo pogovor z režiserjem letošnjega Škofjeloškega pasijona Marcela Brula. O tem, kako in zakaj se je prijavil na razpis, kako je uspel povezati vseh 1500 sodelujočih ter vse skupaj prikazati najprej kot versko sporočilo. 

Predstavili smo del prizadevanj informativnega  kluba Taraja, ki je nevladna organizacija v javnem interesu iz Dola pri Ljubljani. Med drugim se ukvarja s kulturo branja in pisanja s poudarkom na klasičnem načinu branja in pisanja. Zavedajo se namreč, kako zelo je to v današnji dobi hitrega napredka tehnologij pomembno. digitalnih tehnologij naredili korak nazaj v svet klasičnega načina branja in pisanja. Naša gostja je bila Bella Weaver, ki tudi sama piše, riše in ustvarja. 

Kultura v različnih oblikah je izraz narodne identitete in duhovnega bogastva. Veseli smo, da je v naš slovenski register nesnovne dediščine odslej vpisana tudi Telovska procesija, ki je značilnost dežel nekdanjega habrburškega cesarstva. Liturgik dr. Anže Cunk je pojasnil njen pomen, in ovrednotil še druge bogoslužne in zakramentalne procesije, ki so del cerkvenega koledarja.

Od 2. aprila do 16. junija ekipa SLOfit odrasli po slovenskih mestih organizira merjenja telesne zmogljivosti. Povezano je s Športno-vzgojni kartonom, namen pa je primerjanje rezultatov iz otroštva z današnjimi. Ekipa tudi svetuje, kje in kako izboljšati počutje in gibljivost. Naša gostja je bila vodja meritev SLOfit odrasli prof. dr. Jerneja Premelč. 

Na Veliki petek je naš pogled usmerjen v Jezusa in njegovo pot na Kalvarijo. A tudi vsak od nas hodi to pot, ko nosi z njim svoj križ. Zato je s. Emanuela Žerdin iz svoje izkušnje napisala Križev pot umirajoče matere, ki nikogar ne pusti brez premisleka in okrepljene vere. 

Pobude za ustanovitev Učiteljske zbornice Slovenije so žive že skoraj 30 let, a nobena vlada doslej ni omogočila njenega nastanka. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj te volje ni, saj vendarle obstaja toliko različnih zbornic kot so denimo Zdravniška zbornica, Obrtna zbornica in Gospodarska zbornica. Več o tem je povedal ravnatelj OŠ Matije Čopa v Kranju Matija Horvat.

Ko se znajdemo v stiski, in celo brez zdravstvenega zavarovanja, pride prav brezplačna ambulanta, pravi predsednik Društva Fajdigova ambulanta v Kranju Tomaž Krišelj. Delujejo po vrednotah znanega kranjskega zdravnika Božidarja Fajdige. V njej delujejo zdravniki in medicinske sestre prostovoljno, hvaležni pa so za sanitetni material in še uporabna zdravila. 

Za praznik Gospodovega oznanjenja oz. materinskega dneva smo k pogovoru povabili mamo 17-letnega Luka, fanta z Downovim sindromom, ki s svojo toplino in brezpogojno ljubeznijo navdihuje družino ter širšo lokalno in župnijsko skupnost. Ana Bradač je v pogovoru delila, kako jo sin, ki je eden od njenih petih otrok, uči potrpežljivosti in sprejemanja, pa tudi, kako si želi, da bi bil sin normalno vključen v vsakdanje življenje, kar pa mu tudi uspeva, je namreč državni prvak v judu in ministrant v mariborski stolnici.

Zdravniki imajo dolgo študijsko pot, saj je njihovo delo zahtevno in potrebujejo veliko znanja in izkušenj. Z mlado zdravnico Anamarijo Mihovec, ki se je pred letom dni udeležila humanitarne medicinske odprave v Zambiji, v Nangomi, sva se pogovarjali o tem, kako bo tekla njena profesionalna pot pripravnice, sobne zdravnice in specializantke.

Mlada zdravnica Anamarija Mihovec nam je predstavila knjigo Utrip Zambije skozi stetoskop. To so dnevniški zapisi šestih prijateljev v Nangomi, Zambiji, kjer je dolga leta deloval jezuit Stanko Rozman. in začel z misijonsko bolnišnico. Knjigo je izdala založba 5ka, del izkupička bo namenjen za kritje stroškov naslednjih medicinskih odprav v Zambijo.  

Debelost postaja vedno večja težava, saj otroci, ki že v mladosti razvijejo debelost, vse večkrat s to težavo vstopajo tudi v odraslo dobo, kar pomeni večje tveganje za kronične bolezni, slabšo kakovost življenja in večje breme za zdravstveni sistem. Zanje pri nas deluje le en specializiran center za celostno zdravljenje debelosti otrok in mladostnikov – bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični. O predlogih za izboljšanje zdravja otrok so razpravljali na posvetu v Državnem svetu. 

Marec je mesec ozaveščanja o spanju kot temelju zdravja. Temu še posebno pozornost namenjamo na svetovni dan spanja, ki bo letos 13. marca pod geslom »Ko dobro spimo, bolje živimo«, saj smo bolje razpoloženi, lažje delamo in na življenje gledamo z več upanja. Spanje vpliva tudi na učno sposobnost, kar je še posebej pomembno za otroke, mlade in študente. Študentje in mladi se zaradi študijskih obveznosti, večernih druženj in slabih spalnih navad pogosto soočajo z nerednim ritmom budnosti in pomanjkanjem spanja. Kakšne so posledice slabih spalnih navad in kaj lahko storimo sami za boljše spanje, nam je povedala Marjeta Peperko iz območne enote NIJZ Celje.  

Zdrav spanec in ovčja volna gresta dobro skupaj, pravi Marija Srblin iz podjetja Soven.  Pred svetovnim dnevom spanja nam je pojasnila pozitivne lastnosti volnene posteljnine, ki poskrbi za boljše spanje in primerno spalno higieno.

Ob 28. februarju, ki je svetovni dan redkih bolezni, smo govorili o stanju pri nas. Naš gost je bil prof. dr. Damjan Osredkar, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. 

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

Epileptični napadi in slabo počutje spremljajo bolnike z epilepsijo, ki jih je v Sloveniji približno 20.000. Medicina na srečo pozna učinkovita zdravila in metode, zato lahko živijo povsem običajno življenje. A kljub temu so potrebne nekatere prilagoditve v načinu gibanja, je pojasnila nevrologinja Natalija Kranjc. 

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

Včeraj smo obeležili Dan varne rabe interneta. V oddaji smo spregovorili o mladih, ki so potrošniki tudi na spletu, to pa prinaša izzive in tveganja spletnega nakupovanja ter pretirano rast spletnega potrošništva. Naš gost, Marko Puschner, ki deluje na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pojasnil, zakaj njihovo preizkušanje meja in premalo izkušenj pripelje do spletnih prevar in nasilja. 

Trgovine Hofer  v sodelovanju s Slovensko karitas že 11 let zbirajo hrano in higienske izdelke za pomoč ljudem v stiski. Ker nikoli ni odveč govoriti o dobrih dogodkih in dejanjih dobrote, smo poklicali v Hofer in sicer vodjo za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bora Trčka o rezultatih te akcije.  Pri razdeljevanju paketov je nato sodelovalo kar 360 prostovoljcev. 

Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti  z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet. 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

Tretje življenjsko obdobje je res lepo, saj lahko počnem tisto, kar me veseli, pravi upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek, Ker živimo dlje in smo bolj zdravi, je po odhodu v pokoj čas za tiste stvari, ki jih prej nismo mogli storiti. Sama se med drugim uči igranja citer in vodi literarni krožek.

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem. 

Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo. 

Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan -  kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona. 

Na Plečnikovih Žalah je za mesec dni zasijalo Drevo hvaležnosti, ki obiskovalcem ponuja priložnost, da na lesene okraske zapišejo lepe misli o pokojnih in izrazijo hvaležnost zanje. Z nami je bila Doris Kukovičič iz Skupine Javni holding Ljubljana. 

Na vrsti je bil treti del pogovora z dolgoletnim svetovalcem TOM telefona Nacetom Breitenbergerjem. Zanimalo nas je, v čem vidi dobrobit tega dela, odmeve mladih in kaj meni o omejitvi dostopa mladih in otrok do družbenih omrežij. 

35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.  

Pred 35. leti je začel delovati TOM telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo sogovornika. Njihovo geslo Odgovor je pogovor še kako dobro razume svetovalec telefona Nace Breitenberger iz Idrije. Spregovoril je  o začetkih tega telefona in vrednotah, na katerih deluje.

Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah. 

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane?