Znanost na cesti

Bukov ostrigar je užitna in celo zdravilna goba, ki jo lahko najdemo v naravi, brez večjih težav pa jo lahko gojimo tudi doma. Leta 2002 so iz bukovega ostrigarja izolirali protein ostreolizin, za katerega se je izkazalo, da v zelo nizkih koncentracijah povzroča funkcionalne in morfološke spremembe pri različnih tipih celic. Molekulski mehanizem delovanja je tvorba por v membranah celic sesalcev, posledica toksičnega učinka ostreolizina pa je lahko celo kardio-respiratorni zastoj. Postavljajo se vprašanja kot so, ali naj še jemo omako z bukovim ostrigarjem? V kakšnih pogojih je lahko ta goba vseeno nevarna za nas? Kako bi lahko, glede na znane učinke in mehanizme delovanja ostreolizina, le-tega koristno uporabili?

Ljudje smo se od nekdaj spraševali, od kod smo in kam gremo. V tem pogovoru bomo razkrili, kako astronomi vidimo začetke nastanka galaksij in kako preučujemo lastnosti temne snovi, ki močno vpliva na razvoj našega Vesolja.

V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura v Ljubljani tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Odgovor je pritrdilen, to pa je mogoče z dendrokronologijo. To je veda, kjer analizirajo drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Najpreprostejša možnost je merjenje širin letnih prirastkov, druga je merjenje gostote posamezne branike, tretja možnost pa je preučevanje razmerja stabilnih izotopov v braniki. In tako lahko znanstveniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. Ob tem pa lahko na novo ovrednotijo in razložijo celo zgodovinske dogodke. Tako lahko povedo, kdaj je bil na določenem področju požar in celo to, da je bilo 1941 precej vlažno, zima, ki je sledila, pa nadpovprečno mrzla in zato je bil Hitlerjev napad na Rusijo v tem letu bolj kot ne obsojen na propad.

Celice so najmanjši deli živih organizmov oziroma gradbeni elementi življenja. Človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic. Kako dobro poznamo zgradbo, funkcijo in delovanje naših celic in njihov pomen za normalno delovanje našega organizma? Poznamo osnovne gradnike celice, poznamo njihovo funkcijo, ne poznamo pa niti še podrobne znotrajcelične zgradbe kot tudi številnih medsebojnih vplivov različnih molekul in struktur znotraj celic. Tudi celičnobioloških procesov, kot so celično signaliziranje, medcelična komunikacija ter različnih presnovnih poti v normalnih in bolezensko spremenjenih celicah natančno ne poznamo. Kljub temu pa lahko različne celice in tkiva že uporabljamo v regenerativni medicini. Bolje bomo poznali naše celice, bolj učinkovito bo zdravljenje bolezni.

Odgovorili bomo na vprašanje ali je bolje jesti velike ali majhne ribe. Govorili bomo o nevarnih snoveh v okolju, o dioksinih, polikloriranih bifenilih in spojinah ki motijo hormonsko ravnotežje in kakšni so vplivi onesnaženega okolja na kvaliteto hrane, vode in zraka.

Znanstveni slam je priložnost za raziskovalce na začetku kariere, da svoje raziskave na zanimiv in privlačen način predstavijo širši javnosti in s svojimi izvirnimi pristopi navdušijo publiko. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanstveni BIO slam ob 70. letnici Biotehniške fakultete. Obakrat smo se imeli fino prav vsi - gledalci in nastopajoči! Tudi na tokratnem slamu bodo imeli kandidati za svojo predstavitev na voljo 5 minut.

Raznolikost tehnološkega procesa proizvodnje piva se odraža predvsem v mnogih senzoričnih podobah piva. Izbor in lastnosti osnovnih surovin, spremenljivi tehnološki parametri posameznih faz procesa, različni delovni mikroorganizmi, so samo nekateri od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na širino palete pivovarskih izdelkov. Novi trendi, ki se uveljavljajo tako v tujini kot pri nas v Sloveniji, samo še dodatno diverzificirajo ponudbo na trgu. Novosti, ki so plod raziskav na različnih znanstvenih področij, so namenjene boljšemu obvladovanju proizvodnje, izboljšanju kakovosti končnih izdelkov in pripravi različnih izdelkov, ki so namenjeni posameznim skupinam pivcev piva. Ne nazadnje je pivo tudi prehransko pomemben izdelek.

Pod pojmom industrijske nesreče razumemo večje nesreče v nevarnih industrijskih obratih, ki imajo lahko težke posledice znotraj in izven obrata. Nesreče v obratih, kjer se nahajajo večje količine nevarnih snovi, imajo lahko težke posledice na zdravje ljudi, uničenje lastnine in škodo v okolju. Kako učinkovito dolgoročno upravljati z nevarnimi dejavnostmi? To je v prvi vrsti naloga upraviteljev obratov, zadeva pa tudi družbeno okolje, v katerem delujejo. V pogovoru bomo omenili tudi nekatere pretekle in aktualne primere iz našega okolja.

Izjemno nizke ali izjemno visoke temperature, zelo nizek ali visok pH vode ali velika slanost preprečujejo razvoj večine organizmov. V solinah, v mrtvem in rdečem morju, na gejzirjih, v puščavah, v kraških jamah in celo v pomivalnih in pralnih strojih v naših domovih živijo zato posebej prilagojeni organizmi – glive, oziroma natančneje ekstremofilne glive, to so glive, ki imajo rade ekstremna okolja.

prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija

Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo vključen v cikel predavanj Znanost na cesti. Povezoval ga bo Matic Jerman.

Kaj se je zgodilo z našo pozornostjo v času "post-resnice"? Zakaj tako hitro ignoriramo dejstva in zapremo oči pred neprijetnimi informacijami? Ignoranca in zanikanje sta danes vse prisotna. Razgovor o strasti do nevednosti bo pokazal, da slednjo prevečkrat gledamo kot nekaj negativnega. Obstaja namreč vrsta situacij, kjer je ignoranca posamezniku v korist. Če drugega ne, za ljubezen še vedno drži, da ji koristi kanček slepote.

Nanotoksikologija je postala kompleksno interdisciplinarno področje, ki analizira morebitne škodljive vplive nanodelcev, pri tem pa je najmanj raziskana potencialna imunogenost nanodelcev. Poleg kompleksnosti samega imunskega sistema se je tudi pokazalo, da še vedno preslabo poznamo lastnosti nanodelcev v bioloških okoljih. Zaradi slabega poznavanja lastnosti nanodelcev lahko podcenimo ali precenimo potencialno toksičnost oziroma reaktivnost določenih vrst nanodelcev. V raziskavah je torej ključno povezati tako temeljito fizikalno-kemijsko karakterizacijo kot tudi molekularno-biološke analize odziva celic na izpostavitev nanodelcem in nanomaterialom.

To, kar se danes zdi znanstvena fantastika, je za nas znanstvenike, jutri realnost. Znanstveniki in raziskovalci vedno zremo v prihodnost. Podobno kot je to počel že Leonardo da Vinci, ki je razvijal stvari, ki so se začele uresničevati veliko stoletij kasneje. Genialno, navdušujoče, nikoli dolgočasno.

Znanost in gospodarstvo sta dolga stoletja živela vsak na svojem bregu. Današnje gospodarstvo pa vedno intenzivneje išče neizkoriščene potenciale za ekonomski uspeh in se zato vedno manj sramežljivo spogleduje z akademsko sfero. A pred poroko se morata partnerja spoznati ter poiskati načine sodelovanja. Gospodarstvo želi v najkrajšem možnem času konkretne rezultate, znanost pa je v svoji poglobljenosti in zazrtosti v prihodnost pogosto manj okretna.

Ko se na srečanju znanstvenikov tudi pošteno nasmejiš... Na spomladanskem znanstvenem (BIO) slamu, ki je bil posvečen 70-letnici Biotehniške fakultete, se je predstavilo osem raziskovalcev s fakultete in kot deveti še njen dekan. Dogodek sta moderirala (in zelo zabavala občinstvo) novinarka Maja Ratej, Val 202, in stand-up komik Aleš Novak.

Pospeševalniki delcev pospešijo nabite osnovne delce - elektrone, protone, pa tudi ione težjih atomskih jeder, do skoraj svetlobne hitrosti. Pred več kot 100 leti so bili razviti za potrebe raziskav v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev, kjer so ključnega pomena tudi danes, na primer pospeševalnik Large Hadron Collider (LHC) v evropskem raziskovalnem centru CERN. Protoni in ioni pri prodiranju skozi snov izgubljajo hitrost (kinetično energijo), vse dokler ta ne postane dovolj nizka, da preostanek energije izgubijo na zelo kratki razdalji. Ta lastnost (Braggov vrh), je izjemno koristna za uničevanje rakastih celic v človeškem telesu. Ustrezno usmerjeni in pospešeni delci uničujejo le rakasto tkivo, medtem ko ostale uveljavljene tehnike zdravljenja z obsevanjem uničujejo tudi zdravo tkivo, ki se nahaja v smeri vira sevanja.

Temeljne fizikalne zakone morja in atmosfere dokaj dobro poznamo. Žal pa to ne pomeni, da dobro razumemo tudi procese, ki se po teh zakonih ravnajo ter določajo vedenje in medsebojne vplive morja in atmosfere. O tem vemo presenetljivo malo - to predstavlja velik znanstveni izziv, obenem pa ni brez varnostnih in gospodarskih posledic.

Rudarstvo je zaradi neznanja in napak pogosto močno degradiralo ali onesnažilo obsežna območja. Zgodovinski rudarski odpadki v času nastanka niso bili gospodarsko zanimivi. Danes jih lahko po mnogih desetletjih ali celo stoletjih z novimi metodami predelamo in pridobimo preostale zanimive minerale in kovine iz njih. Tako lahko odpravimo rudarske napake iz preteklosti in saniramo okolje. Vendar je mogoče rude z ustreznim znanjem, izkušnjami in z novimi metodami pridobivati tudi trajnostno, brez trajne degradacije okolja in ob zagotovitivi zdravega življenjskega okolja in delovnih pogojev. V predavanju bomo spoznali zgodbe o rudarjenju v Makedoniji, v Črni gori, BIH in v Afriki: Zimbabveju, Zambiji, Maliju, Mavretaniji, Gvineji Bissao, Kongu in v Nigeriji. Prav podrobno pa bo predstavljeno raziskovanje in odprtje najmlajšega, zadnje odprtega rudnika v Evropi, rudnika cinka, svinca in srebra Šuplja stijena v Črni gori.

Danes imamo veliko potencialnih zdravil, ki neuspešno zaključijo svojo pot v kliničnih ali pa tudi že predkliničnih testiranjih, pri čemer sta zelo pogosta vzroka neučinkovitost in toksičnost. Zato se veliko sredstev namenja razvoju dostavnih sistemov za zdravila, ki bi lahko te pomanjkljivosti odpravila in dala tem molekulam novo priložnost. Poleg tega gredo raziskave tudi v smeri novih metod neinvazivne diagnostike in v kombinacijo teh metod s terapevtskimi, vključno z novimi dostavnimi sistemi za zdravila. To pa pomeni tudi novo priložnost za paciente, kajti tovrstne sisteme se največ uporablja za zdravljenje raka. To pa bo tudi tema debate.

V Tsukubi na Japonskem so pred sedmimi leti ugasnili trkalnik za elektrone in pozitrone. Temeljito so ga predelali in zdaj spajajo še zadnje komponente, ki so v pospeševalniku zato, da žarke elektronov in pozitronov krmilijo po 3km dolgem obroču. Tudi detektor, s katerim zaznavajo rezultate trkov, je poponoma obnovljen. Po gostoti trkajočih žarkov bo to najzmogljivejši detektor na svetu. Teden dni po predavanju ga že čaka pomembna preizkušnja. Bodo znanstveniki s trki v njem odkrili, kam je šla vsa anti-snov, kaj so delci temne snovi, kje so supersimetrični delci in ali obstaja več kot en sam Higgsov delec?

Kako je mogoče, da se v svetu, v katerem še nikoli ni bilo dostopnih toliko informacij in možnosti njihovega preverjanja, razraščata praznoverje in lahkovernost? Kako se uspe neresnicam s tako lahkoto prikrasti v ospredje javne pozornosti in verodostojnosti vehementno izzivati znanost in medicino? Na kakšen način in zakaj to stanje vzdržuje medijska težnja po uravnoteženem poročanju? V iskanju resnice pogosto iščemo avtoriteto, ki jo imamo za verodostojno. Kdo so te avtoritete in kaj jih naredi verodostojne? In zakaj so ne-resnice lahko tudi nevarne? V razpravi bomo torej razgrnili nekaj ključnih vprašanj. Nimamo namena razpravljati o cepivih, homeopatiji ali spominu vode, ampak o tem, kako se lahko vsak od nas dokoplje do tehtne(jše)ga lastnega mnenja. Na tokratnem srečanju bodo o nastavkih, ki jih za lahkovernost ponuja sodobna družba, svoja mnenja predstavili antropologinja, poznavalec javnega mnenja, fizik in filozof, zdravnik, pedopsihiatrinja in novinarka.

Lani spomladi je Evropska vesoljska agencija ESA organizirala tekmovanje v okviru katerega je bilo treba izdelati model za napovedovanje porabe električne energije na vesoljski sondi Mars Express. Čeprav je bila izstreljena že leta 2003 in je porabila že večino goriva, sonda še vedno deluje. Eden večjih problemov pri nadaljevanju delovanja je iztrošenost baterije, zato je ESA želela dobiti model, ki bi omogočal čim bolj točno napovedovanje potrebne energije za ogrevanje sonde ter s tem posredno določitev energije, ki je na voljo za znanstvena opazovanja. Na predavanju si bomo pogledali zmagovalno rešitev, ki za modeliranje uporablja metode strojnega učenja in so jo razvili na Institutu Jožef Stefan.

V dveh sezonah #MetaPHoDcast je bilo intervjuvanih preko 70 mladih znanstvenikov, Metina lista pa je konec leta izdala zbornik njihovih prispevkov. Kje so ti raziskovalci in raziskovalke danes? S čim se ukvarjajo?

Bi lahko iz lesa delali lepila, gorivo, zelo trden material, arome, zdravilne učinkovine? Biomasa pomeni ogromen in obnovljivi vir. Le manjši del se uporablja v lesni industriji, ostaja pa velikanska količina odpadkov in neizkoriščene biomase. Ostanki pri predelavi lesa, polomljeno pohištvo, žagovina, ostanki iz proizvodnje celuloze in papirja, pa tudi ostanki kmetijskih pridelkov kot so slama, koruzna stebla vsebujejo znatne količine celuloze , hemiceluloz in lignina. V zadnjih letih smo našli nekaj učinkovitih procesov, ki omogočajo proizvodnjo novih izdelkov iz teh obnovljivih virov.

Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

Ko so teoretično napovedali črne luknje, so dolgo veljale zgolj za matematično posebnost. Danes, 100 let pozneje, pa imamo dokaze, da zares obstajajo v vesolju. “Lahke” črne luknje, z masami nekaj mas Sonca, nastanejo ob koncu življenske poti masivnih zvezd, ko sredica zvezde kolapsira v črno luknjo, preostanek zvezde pa raznese v eksploziji supernove ali v izbruhu sevanja gama. Najnovejše raziskave kažejo, da nekatere zvezde morda v celoti kolapsirajo v črno luknjo in tako enostavno izginejo. “Težke” črne luknje, ki imajo mase od milijon do več milijard mas Sonca, prebivajo v središčih galaksij. Nekatere požirajo snov iz okolice, druge stradajo, vse pa kljub svoji zanemarljivi majhnosti v primerjavi z velikostjo galaksije, v kateri so, vplivajo nanjo in na njen razvoj.

Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

Črni ogljik v ozračju je drugi najpomemmbnejši pozročitelj segrevanja planeta, saj zaostaja le za ogljikovim dioksidom. Obenem je tudi dober pokazatelj nezaželenih vplivov z delci onesnaženosti zraka na zdravje. Kratkoročni ukrepi za znižanje koncentracij črnega ogljika v ozračju, ki bi jih sprejeli na nacionalni in mednarodni ravni, bi upočasnili segrevanje planeta in globalno preprečili več milijonov smrti letno.

Morje je tisti končni cilj, kjer žal še vedno pristane veliko naših odpadkov. Nekatera morja so zelo onesnažena, druga malo manj. Pred slabimi 20 leti je kapitan Charles Moore v Severnem Tihem oceanu po naključju našel največje svetovno smetišče. Zaradi njegove velikosti so ga nekateri poimenovali kar osma celina. Velik je namreč kar za polovico Združenih držav Amerike. Seveda ne gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je nastala zaradi morskih tokov. Domnevajo, da v morju končajo 3 % letne svetovne proizvodnje plastike, to je 30 milijonov ton plastike. Posledice tega onesnaževanja so grozljive in skrb vzbujajoče. Morske živali lahko plastiko zamenjajo za hrano, jo pojedo, potem pa zaradi podhranjenosti umrejo. Številne vrste so že na seznamu ogroženosti.

Razvoj zdravil ima skupaj z napredkom moderne medicine nedvomne zasluge za daljše in bolj kakovostno življenje ljudi. Vendar ima ta razvoj tudi svojo temno stran, saj se zaradi povečane porabe zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju, kar predstavlja tveganje tako za okolje kot tudi zdravje ljudi. Skupina zdravil, ki je posebej skrb zbujajoča so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Citostatiki ustavijo rast rakavih celice tako, da vplivajo na njihov genetski material in procese, ki uravnajo njihovo razmnoževanje. Vendar pa ti učinki niso omejeni le na rakave celice, ker so genetski material kot tudi mehanizmi razmnoževanja celic prek evolucije ohranjeni in so zaradi tega v različnih organizmih podobni. Torej, če so ostanki teh zdravil prisotni v vodnem okolju, je možno, da ogrožajo vodne organizme, še zlasti v primerih dolgotrajne izpostavljenosti.

Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Najdemo jih med strunarji (plazilci, ribe, dvoživke, sesalci), iglokožci (morske zvezde, ježki), mehkužci (polži stožci, hobotnice), kolobarniki (pijavke), nitkarji, členonožci (pajki, insekti, stonoge) in ožigalkarji (morske vetrnice, meduze, korale). Vsak posamezen strup je enkratna mešanica, običajno več kot 100 različnih farmakološko aktivnih peptidov in proteinov.

Najpogostejši bolezni zob, ki tudi danes žal še vedno prizadeneta skoraj vsakogar, sta zobni karies in parodontalna bolezen. Čeprav obe bolezni nastaneta v povezavi z bakterijami zobnih oblog, je njuna narava zelo različna. Za razliko od zobnega kariesa, ki nastane zaradi neposrednega delovanja metabolnih produktov bakterij, parodontalna bolezen nastane s posrednim vplivom bakterij, ki izrabijo mehanizme vnetno-imunološkega odziva v obzobnih tkivih, da postanejo samouničujoči. Nekatere bakterije pri tem za svojo rast izrabljajo elemente nastale v samem vnetišču, s tem pa se sestava zobnih oblog pomembno spremeni. Še več, iste bakterije lahko izrabijo imunološke procese in vnetne celice za učinke in transportacijo na oddaljena mesta, kar je vzrok, da se parodontalno bolezen povezuje tudi z boleznimi drugih organskih sistemov.

Od renesanse vemo, da je Zemlja le eden od mnogih planetov, ki krožijo okoli naše zvezde, našega Sonca. V zadnjih sto letih smo ugotovili, da je v naši Galaksiji še stotine milijard zvezd, okoli katerih tudi zelo pogosto krožijo Zemlji podobni planeti. Tudi naša galaksija ni nič posebnega, v vesolju jih je kakih sto milijard. Znanost torej ugotavlja, da smo manj izjemni, kot bi kdo mislil. Ob tem je sedaj jasno, da je vesolje nastalo pred 13,8 milijardami let, torej je trikrat starejše od naše Zemlje. V predavanju bomo govorili predvsem o nastanku zvezd in galaksij in to ponazorili z raziskavami strukture in nastanka naše Galaksije ter se pogovorili z opazovalci, ki bodo to noč zvezde naše Galaksije opazovali s Kopernikovim teleskopom v Asiagu v Italiji in z Angloavstralskim teleskopom v Siding Springu v Avstraliji. Vse civilizacije so izoblikovale zgodbe o nastanku sveta in našem mestu v njem. Sedaj odgovore prvič lahko iščemo z znanstveno metodo.

O zdravljenju živali z matičnimi celicami bo govoril Luka Mohorič iz slovenskega podjetja Animacel, ki je bilo četrto na svetu, ki je uporabljalo matične celice za zdravljenje živali, in je še danes vodilno na svetu na tem področju. Z njim se bo pogovarjala Renata Dacinger, urednica oddaje o znanosti Ugriznimo znanost na TV Slovenija.

Bolezni možganov so številne in pogoste. Kar vsak tretji prebivalec Slovenije neposredno ali posredno trpi zaradi teh bolezni, ki predstavljajo tudi veliko breme za celotno družbo. Nevrodegenerativne bolezni, ki so pogostejše v starosti, predstavljajo zaradi staranja prebivalstva grozečo epidemijo. Učinkovitega zdravljenja večinoma še ne poznamo. Po drugi strani pa napredek znanosti in tehnologije na področju genetike, nevrobiologije, slikanja možganov in bioinformatike prinaša nove načine diagnostike in zdravljenja, ki vplivajo upanje bolnikom, svojcem, zdravnikom in raziskovalcem. Pri tem razvoju so pomembni tudi inovativni pristopi, kot so velika mednarodna sodelovanja, množično financiranje in raziskave, ki jih usmerjajo bolniki. Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), ena najhujših bolezni, bo morda postala ozdravljiva prav zaradi takšnih prizadevanj.

Zakaj sem znanost prevedla v teater (dr. Nena Močnik, FDV, UL), Izotopi iz podzemlja (Bor Krajnc, IJS, doktorand na MPŠ), Zdravljenje kosti kot znanstvena fantastika (dr. Ana Gantar, IJS), Jamska detektivka o zakladu v Hudi luknji (dr. Alja Žorž, Zavod za varstvo kulturne dediščine), Z nanovlakni proti zobu časa (Špela Zupančič, doktorandka na Fakulteti za farmacijo, UL), Na kraju zločina: vinograd (Sara Vidmar, mag. študentka na NIB), (Nano)piramide nekoč in danes (dr. Ajasja Ljubetič, Kemijski inštitut), Kraljična na zrnu blata (Sabina Bec, Biotehniška fakulteta, mag. študentka), Elektrokemija znotraj presevnega elektronskega mikroskopa (Maja Koblar, IJS, mag. študentka na MPŠ), Svetlobni čistilec (Luka Suhadolnik, IJS, doktorand na MPŠ), Imunski sistem ali ko nas napadejo vesoljci (Maša Černič, Cipkebip, doktorandka na Biomedicini, UL)

Na spletu in v literaturi naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, lahko pa ustvarijo tudi zmedo zaradi nasprotujočih si izjav. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, kar nam omogoča izluščiti znanje o prehrani iz različnih znanstvenih ugotovitev. Naš namen je podpreti strokovnjake pri odločanju o prenosu novih dognanj v prakso. Pri tem se sprašujemo, ali bomo odkrili več, kot so intuitivno vedele že naše babice, ki so znale skuhati zdrave jedi iz ustreznih, preprostih sestavin.

Zdravilne učinkovine delujejo še dolgo po tem, ko zapustijo naše telo. Glavni vir onesnaženja okolja s temi t.i. "novimi onesnažili" predstavljajo bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi možnih neželenih učinkov, ki jih predstavljajo za ljudi in druge ne-tarčne organizme.

Baterije so nepogrešljiv spremljevalec sodobne civilizacije, saj si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez avtomobilov, elektronskih naprav in vsakdanjih pripomočkov. Vendar njihov razvoj ne sledi potrebam na področju elektromobilnosti. Podnebne spremembe, onesnaženost in pretirano izkoriščanje fosilnih goriv narekuje spremembe na energetskem področju. Energija, ki jo lahko shranimo na enoto mase v baterijah, je do 10-krat manjša od energije tekočih goriv. Ta razkorak se s pomočjo znanosti in tehnološkega napredka vztrajno zmanjšuje, kljub temu pa je razdalja, ki jo lahko prevozimo z električnimi avtomobili še vedno omejena. Želja po neodvisnosti in čistem okolju je zato eden izmed motivov sodobne civilizacije in k temu bodo zagotovo pripomogli sodobni akumulatorski sistemi, katerih razvoj poteka tudi na Kemijskem inštitutu.

Zdravilne rastline lahko ustrezno obravnavamo le s kombinacijo različnih znanstvenih ved, npr. farmacije, medicine, botanike, kemije, zgodovine in etnologije. Ne smemo pa zanemariti niti neznanstvene plati zdravilnih rastlin, torej njihove uporabe v alternativni medicini. Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši davni predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. V zadnjih sto letih se je položaj zdravilnih rastlin zelo spreminjal. Nekatere rastline so bile podvržene temeljitim raziskavam in so ostale bolj ali manj priznane s strani uradne medicine, druge pa so se obdržale le v ljudski medicini.

Kvantna fizika govori o zakonih, ki veljajo za zelo majhne objekte, katere napovedi se pogosto zdijo skregane z zdravo pametjo. Ta drugačnost pa hkrati omogoča, da počnemo popolnoma nove stvari. Kvantni računalniki so za nekatere postopke bistveno boljši, kot klasični, kvantna teleportacija omogoča "hipen" prenos na daljavo, kvantna kriptografija pa dokazano nezlomljiv varen način prenosa podatkov. V predavanju bodo predstavljeni vsi trije kvantni triki, njihova uporaba in izzivi za prihodnost.

Kako daleč bi lahko letel Peter Prevc na Planiški skakalnici v idealnih razmerah? Kakšni aerohidrodinamski pojavi vplivajo na skok padalca? Kaj nam o tem lahko pove novi vetrovnik v Planici?

Uporaba živali v raziskavah je tematika, ki pogosto razdvaja javnost. Nasprotniki uporabe živali navajajo neetičnost takšnih raziskav ter vprašljivo uporabnost za boljše poznavanje človeškega telesa. A znanstveno mnenje je, da je uporaba živali v nekaterih raziskavah še vedno neobhodno potrebna, saj druge metode, celične in tkivne kulture ter računalniški modeli zaenkrat še ne morejo posnemati delovanja celotnega organizma. V tokratnem srečanju v okviru Znanosti na cesti bomo soočili mnenja tistih, ki menijo, da ie uporaba živali v raziskavah v nekaterih primerih še vedno potrebna ter tistih, ki nasprotujejo uporabi živali v raziskavah.

Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS Določanje plazov z radarsko metodo dr. Mateja Jemec Auflič, Geološki zavod Slovenije Naravne spojine morskega izvora kot vir in navdih za razvoj novih zdravil prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL

Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme (Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB) Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer (Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS) Določanje plazov z radarsko metodo (dr. Mateja Jemec Auflič, Geološki zavod Slovenije) Naravne spojine morskega izvora kot vir in navdih za razvoj novih zdravil (prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL)

- Električni pulzi in kemoterapija v boju proti zasevkom raka Asist. dr. Ibrahim Edhemović, Onkološki inštitut Ljubljana - Ali se avtizem skriva v naših genih? Dr. Jernej Kovač, Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana - Nenaden zastoj srca izven bolnišnice Prof. dr. Marko Noč, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino (KOIIM), UKC Ljubljana -Kako nadzorovati moške hormone v jajčnikih? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever , KO za endokrinologijo, dibetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana - Povezanost ekonomske krize s samomorilnostjo Mag. Helena Korošec Jagodič, Splošna bolnišnica Celje

V predavanju je predstavljena današnja stopnja razvoja humanoidnih robotskih sistemov in odgovor na vprašanje, kako blizu smo humanoidnim robotom, ki bodo koristni za opravljanje del v človekovih okoljih. Predstavljene so bile tehnologije, ki so potrebne za razvoj inteligentnih humanoidnih sistemov: aktuatorji, mehatronika in oblikovanje, robotsko zaznavanje in aktivni humanoidni vid, dvonožna hoja in prijemanje, učenje robotskih spretnosti s posnemanjem in samostojnim raziskovanjem ter robotsko odločanje. Video posnetek bo objavljen v Videolectures.net

Se bomo lahko nekoč odselili z našega planeta? Je življenje na drugih planetih, recimo na Marsu, možno? Ste se kdaj vprašali, kako bi človeški organizem prenesel nekajmesečno potovanje, verjetno podobno nočni mori v majhni neudobni kapsuli, v kateri bi pridno reciklirali svoj pot, solze in urin, morda tudi kaj trdnejšega? Kako bi se na posebne razmere odzvale naše mišice, npr. srce, naš imunski sistem itd.? Bi se po pristanku lahko prilagodil bistveno drugačnim razmeram na neprijaznem planetu? Video posnetek: http://videolectures.net/znanostnacesti_mekjavic_mars/