#61 - Demografske spremembe: rast in staranje prebivalstva, padanje rodnosti in prihodnost družbe (Živa Martinec, Maša Menard in Anika Špitalar)

V tokratni epizodi se Živa Martinec, Maša Menard in Anika Špitalar, dijakinje 3. letnika gimnazije, poglabljajo v eno ključnih vprašanj sodobnega sveta – kako demografske spremembe oblikujejo prihodnost družbe. Izhodišče pogovora so njihovi referati, ki so jih pripravile v okviur pouka sociologije in ki celostno obravnavajo rast prebivalstva, staranje družbe in padanje rodnosti.Epizoda predstavi, kako je v zadnjih stoletjih število prebivalcev močno naraslo zaradi napredka medicine, boljših življenjskih razmer in daljše življenjske dobe, hkrati pa opozori na neenakomerno rast med razvitimi in nerazvitimi državami. V razvitem delu sveta se vse bolj kaže drugačen trend – staranje prebivalstva in nizka rodnost, ki spreminjata starostno strukturo družbe.V ospredju je razmislek o vzrokih teh sprememb: od ekonomskih razmer, podaljšanega izobraževanja in stanovanjskih težav do sprememb življenjskega sloga in vrednot, ki vplivajo na odločanje za družino. Epizoda izpostavi tudi posledice – pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme, pomanjkanje delovne sile ter potrebo po novih družbenih politikah.Gre za poglobljen razmislek o tem, kako se svet sooča z navidez protislovnima procesoma rasti prebivalstva in hkratnega demografskega staranja – ter zakaj bo iskanje ravnovesja med temi procesi ključno za trajnostno prihodnost družbe.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Beck, U. (2001). Družba tveganja: Na poti v neko drugo moderno. Krtina.Družbena prihodnost. (b. d.). Staranje. https://www.demografskaprihodnost.si/raziskave.html#staranjeEuropean Commission. (2024). Demography of Europe. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/new-push-european-democracy/impact-demographic-change-europe_slEurostat. (2024). Population and population change statistics. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Population_and_population_change_statisticsInštitut dr. Antona Korošca. (b. d.). Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi.Malačič, J. (2008). Demografija: Teorija, analiza, metode in modeli. Ekonomska fakulteta.Organisation for Economic Co-operation and Development. (2024). Demographic change in regions and cities. OECD iLibrary. https://www.oecd-ilibrary.org/en/topics/demographic-change-in-regions.htmlPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (b. d.). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (posodobljena izdaja). DZS.Statistični urad Republike Slovenije. (2024b). Rodnost in naravno gibanje prebivalstva. https://www.stat.siŠircelj, M. (2006). Rodnost v Sloveniji in evropske demografske spremembe. Teorija in praksa, 43(1–2), 234–248.The World Bank. (2024). Population, total. https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTLToffler, A. (1991). Tretji val. Državna založba Slovenije.Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Fakulteta za družbene vede.United Nations. (2022). World Population Prospects 2022. https://population.un.org/wpp/United Nations. (2024). World population prospects 2024. United Nations Department of Economic and Social Affairs. https://www.un.org/development/desa/pd/world-population-prospects-2024United Nations Development Programme. (2024). Human development reports. https://hdr.undp.orgUnited Nations Population Division. (2024). World population prospects database. https://population.un.org/wppVertot, N. (2010). Demografske spremembe in staranje prebivalstva v Sloveniji. Statistični urad Republike Slovenije.World Health Organization. (2024). Global health observatory. https://www.who.int/data/gho