Humanistika v pogovoru – Šolski center Postojna

V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne stopimo neposredno v družbo, temveč v delavnico sociologa. Dijakinja Mija Volk v pogovoru razkrije, da razumevanje družbe ni naključno – za njim stojijo natančno izbrane metode, ki določajo, kaj sploh lahko vidimo in razumemo.Epizoda poslušalca vodi skozi različne poti raziskovanja: od opazovanja z udeležbo, kjer raziskovalec skoraj “izgine” v skupnosti, do eksperimentov, kjer skuša nadzorovati pogoje, ter anket in intervjujev, ki zajemajo glasove množic. Poseben poudarek je na tem, kako vsaka metoda razkriva le del resničnosti – nekatere pokažejo vzorce, druge razkrivajo pomen in izkušnje.V ospredju je ideja, da sodobna sociologija ne izbira ene same poti, temveč jih združuje v metodološki pluralizem. Prav ta kombinacija omogoča bolj celovito sliko družbenih pojavov.Epizoda pa naredi še korak dlje: odpre vprašanje, kako digitalna doba spreminja raziskovanje – od spletnih anket do analize velikih podatkov in algoritmov, ki danes soustvarjajo znanje o družbi.To je epizoda o tem, da družbe ne moremo razumeti brez orodij, s katerimi jo merimo – in da ta orodja vedno znova oblikujejo tudi naš pogled na svet.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Metodologija raziskovanja. (2019, december). Sociologija Jazon. https://sociologijajazon.splet.arnes.si/files/2019/12/Metodologija-raziskovanja.docxPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T. in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (Posodobljena izd.). DZS.

V tej epizodi Humanistike v pogovoru poslušalca povabimo v miselni eksperiment: ali lahko družbo razumemo kot matematični problem – ali pa kot pripoved, ki jo ustvarjajo ljudje sami? Tim Zidar, dijak 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira prav to dvojnost, ki stoji v jedru sociološkega raziskovanja.Epizoda ne razlaga le dveh pristopov, temveč ju postavi v dialog. Pozitivizem vidi družbo kot sistem, ki ga je mogoče meriti, analizirati in celo napovedovati, medtem ko interpretativni pristop razume družbo kot prostor pomenov, kjer so ključni človeške izkušnje, motivi in razlage.Namesto izbire med njima epizoda pokaže, da gre za dve različni “optiki”, skozi kateri gledamo isti pojav. Ena razkriva vzorce, druga razume zgodbe. Šele v njunem prepletu – v sodobnih pristopih, kot je triangulacija – dobimo bolj celovito sliko družbe.To je epizoda o perspektivi: o tem, kako način raziskovanja ne določa le odgovorov, ampak že vprašanja, ki si jih sploh znamo zastaviti.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Novak, M. (2014). Metodološki okvir proučevanja prava in družbe [Magistrsko delo, Evropska pravna fakulteta]. Repozitorij institucionalnih vsebin znanosti (ReVIS). https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=4759Rudl, M. (2020). Oris temeljnih pojmov v logičnem pozitivizmu in v strukturalni teoriji znanosti. Anthropos, 52 (3/4), 215–229. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V03LG6NCUhan, S. (2009). Metodologija družboslovnega raziskovanja [Gradivo za predavanja]. Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani. https://www.fsd.uni-lj.si/mma/Metodologija-C---dr.-Uhan/2009051313094189

Ta epizoda Humanistike v pogovoru se začne z dvomom. Ne z družbenim problemom, temveč z vprašanjem o sami sociologiji: ali lahko sploh govorimo o objektivni znanosti o družbi? Aleks Tomažič, dijaki 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira eno najbolj temeljnih dilem družboslovja.Namesto klasične razlage epizoda poslušalca vodi skozi napetost med dvema idealoma – splošnostjo in objektivnostjo. Na eni strani želja po univerzalnih zakonitostih družbe, na drugi strani zavedanje, da družbo soustvarjajo ljudje, ki jo hkrati tudi razlagajo.V središču epizode ni odgovor, temveč proces razmišljanja: od Durkheimovega poskusa, da družbo razume kot skupek zakonitosti, do Weberjeve zahteve po vrednostni nevtralnosti in sodobnih pogledov, ki priznavajo, da je raziskovalec vedno del sveta, ki ga proučuje.Epizoda tako deluje kot refleksija o znanosti sami – o tem, koliko resnice lahko pričakujemo od raziskovanja družbe in zakaj je prav zavedanje omejitev tisto, kar sociologijo dela znanstveno.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Durkheim, E. (2007). Pravila sociološke metode (S. Krušič, prev.). Studia Humanitatis. (Izvirno delo objavljeno 1895)Giddens, A. (1984). The constitution of society. Polity Press.Haralambos, M. in Holborn, M. (2005). Sociologija: Teme in pogledi. DZS.Kuhn, T. S. (1998). Struktura znanstvenih revolucij (F. Zore, prev.). Krtina. (Izvirno delo objavljeno 1962)Weber, M. (2002). Objektivnost spoznanja v družboslovju (T. Hribar, prev.). Sophia. (Izvirno delo objavljeno 1904)

Kaj je sociologija in kako nam pomaga razumeti družbo, v kateri živimo? V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinja 3. letnika gimnazije Klara Zwölf predstavi sociologijo kot znanstveno disciplino, ki raziskuje družbene odnose, institucije in procese. Posebno pozornost nameni trem ključnim sociološkim paradigmam – strukturalno-funkcionalnemu, socialno-konfliktnemu in simbolno-interakcionističnemu pristopu – ter pojasni, kako vsak od njih na svoj način razlaga delovanje družbe.Epizoda poslušalcem ponuja jasen uvod v temeljne sociološke perspektive ter spodbuja kritično razmišljanje o družbenih pojavih, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Počkar, M. in Tavčar Kranjc, M. (2012). Sociologija: Učbenik za sociologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. DZS.Richards, S. [Sociology Live!]. (2014, 22. april). The wisdom of sociology [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=gWD6g9CV_sc

V tej epizodi Humanistike v pogovoru skušamo razumeti nekaj, kar se zdi samoumevno: zakaj so razlike med ljudmi tako trdovratne. Anja Obreza, dijakinja 3. letnika gimnazije, nas v pogovoru vodi skozi vprašanje, ali je družbena neenakost zgolj posledica individualnih razlik – ali pa globoko zasidrana v samem delovanju družbe.Epizoda odpira pogled na družbo kot hierarhijo, kjer dostop do bogastva, moči in priložnosti ni enakomerno razdeljen. Skozi pojme, kot so družbeni status, stratifikacija in mobilnost, pokaže, kako se življenjske možnosti oblikujejo že daleč pred našimi lastnimi odločitvami.Namesto enotnega odgovora epizoda sooči različne poglede: ene teorije neenakost razumejo kot nujno za delovanje družbe, druge kot posledico konflikta in izkoriščanja. Prav v tem razkoraku se razkrije ključni uvid – neenakost ni le statistika, temveč vprašanje pravičnosti in družbenih odnosov. Epizoda zato poslušalca v zadnjem delu izzove: če vemo, da se neenakosti pogosto prenašajo iz generacije v generacijo, kaj to pomeni za idejo enakih možnosti? In ali lahko družba sploh obstaja brez razslojevanja – ali pa je pravi izziv v tem, kako ga omejiti?Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Crossman, A. (2024). Ascribed and achieved status in sociology. ThoughtCo. https://www.thoughtco.com/achieved-status-vs-ascribed-status-3966719Dragoš, S. in Leskošek, V. (2003). Družbena neenakost in socialni kapital. Mirovni inštitut.EBSCOhost. (2022). Social inequality. EBSCO Information Services. https://www.ebsco.com/research-starters/law/inequalitysocial-inequalityHan, C., Janmaat, J. G., Hoskins, B. in Green, A. (2012). Perceptions of Inequalities: implications for social cohesion. Centre for Learning and Life Chances in Knowledge Economies and Societies.Haralambos, M., Holborn, M. in Heald, R. (2002). Sociologija: Teme i perspektive (5. izd.). Golden marketing.Macuh, B. (2022). Teme iz sociologije: Visokošolski učbenik z vajami. Založba BoMa.OpenStax. (2022). Introduction to sociology – 3rd Canadian edition (Chapter 9.1: What is social inequality?). BCcampus Open Publishing. https://opentextbc.ca/introductiontosociology3rdedition/chapter/9-1-what-is-social-inequalityPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T. in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo (učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju). DZS.Silver, H. (2015). Social exclusion. V J. Stone, R. M. Dennis, P. Rizova, A. D. Smith, in X. Hou (ur.), The Wiley Blackwell encyclopedia of race, ethnicity, and nationalism. Wiley Blackwell. https://doi.org/10.1002/9781118663202.wberen591Soken-Huberty, E. (n. d.). 13 ways inequality affects society. Human Rights Careers. https://www.humanrightscareers.com/issues/ways-inequality-affects-societyUnionlearn. (n. d.). Equality and diversity – what’s the difference? https://www.unionlearn.org.uk/equality-and-diversity-whats-difference

V tej epizodi Humanistike v pogovoru se ne ukvarjamo z odgovori, temveč z vprašanjem, ki pride še prej: od kod sploh prihajajo naši podatki? Špela Sajovic, dijakinja 3. letnika gimnazije, nas v pogovoru usmeri v razmislek o virih – temeljih vsakega raziskovalnega spoznanja.Epizoda odpira dialog med dvema svetovoma: svetom neposrednega izkustva, kjer raziskovalec sam zbira podatke (primarni viri), in svetom že interpretiranega znanja, ki ga gradijo knjige, članki in statistike (sekundarni viri).Namesto klasične razlage epizoda poslušalca povabi k dvomu: Kako zanesljivo je to, kar beremo? Kdo stoji za podatki? In kako način predstavitve vpliva na naše razumevanje družbe? Prav v teh vprašanjih se razkrije bistvo raziskovanja – ne le zbiranje informacij, temveč njihovo kritično vrednotenje.Epizoda se zaključi z mislijo, da najboljše raziskave ne izbirajo med viri, temveč jih povezujejo. Šele kombinacija različnih pogledov omogoča, da iz množice informacij nastane smiselna in zanesljiva podoba družbe.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Bellamy, C., & Perry, J. (2012). Principles of methodology: Research design in social science. SAGE Publications.Bhattacherjee, A. (2019). Social science research: Principles, methods, and practices (2nd ed.). University of Southern Queensland. https://doi.org/10.26192/q7w89Haralambos, M., & Holborn, M. (2005). Sociologija: Teme in pogledi. DZS.Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (posodobljena izd.). DZS.Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.). Statistični podatki Republike Slovenije. https://www.stat.si

V tej epizodi Humanistike v pogovoru stopimo v zakulisje raziskovanja in si zastavimo navidez preprosto vprašanje: kako sploh »izmerimo« nekaj tako zapletenega, kot je družba? Dijakinja Brina Lazar v pogovoru razkrije, da odgovor ni v velikih teorijah, temveč v majhnih, natančno opredeljenih gradnikih – spremenljivkah.Epizoda poslušalca vodi skozi proces pretvarjanja abstraktnih pojmov, kot so zadovoljstvo, uspeh ali kakovost življenja, v merljive podatke. Pokaže, kako raziskovalci z razlikovanjem med vzroki (neodvisne spremenljivke) in posledicami (odvisne spremenljivke) sploh lahko razumejo odnose med družbenimi pojavi.A v ospredju ni le tehnika – temveč razmislek: ali lahko z merjenjem zares zajamemo kompleksnost človeškega sveta? Prav zato epizoda odpira vprašanja o izbiri kazalcev, pomenu merjenja in nevarnosti napačnih zaključkov, če so spremenljivke slabo določene.To je epizoda o tem, kako iz kaotične resničnosti nastane urejen raziskovalni model – in zakaj so prav spremenljivke tisti tihi, a odločilni element, ki loči površinsko opazovanje od resnega razumevanja družbe.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., Barle, A. L. in Pluško, A. (2011). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.Variables in sociological research. (b. d.). EBSCO. https://www.ebsco.com/research-starters/mathematics/variables-sociological-researchRazumevanje štirih ravni merjenja: nominalne, ordinalne, intervalne in razmerja. (b. d.). Code Labs Academy. https://codelabsacademy.com/sl/blog/understanding-the-four-levels-of-measurement-nominal-ordinal-interval-and-ratio

V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne govorimo le o subkulturah – temveč poskusimo “prebrati” njihov jezik. Dijakinja Julija Kobal nas popelje v svet skupin, ki na prvi pogled delujejo kot moda ali trend, v resnici pa predstavljajo globlje načine razumevanja sveta.Epizoda poslušalca povabi k drugačnemu pogledu: kaj nam o družbi povedo irokeze, grafiti, rave zabave ali skejterska scena? Subkulture niso le upor, temveč način, kako mladi in druge družbene skupine oblikujejo identiteto, kritizirajo družbene razmere in si ustvarjajo občutek pripadnosti.Namesto naštevanja stilov epizoda odpira širše vprašanje: zakaj se vedno znova pojavljajo nove skupine, ki želijo biti “drugačne”? Prav v tem iskanju drugačnosti se kaže dinamika sodobne družbe – stalno prepletanje med prevladujočo kulturo in alternativnimi načini življenja.Poseben poudarek je na slovenskem prostoru, kjer so se v devetdesetih letih oblikovala t. i. “urbana plemena”, bolj fluidne in prepletene skupine, ki so nakazale prehod od klasičnih subkultur k sodobnim, bolj razpršenim oblikam pripadnosti.To je epizoda o tem, kako skozi stil, glasbo in vsakdanje izbire mladi pišejo alternative glavnemu toku – in kako prav te alternative sčasoma preoblikujejo družbo kot celoto.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Brake, M. (1985). Comparative youth culture. Routledge.Hebdige, D. (1979). Subculture: The meaning of style. Routledge. https://www.erikclabaugh.com/wp-content/uploads/2014/08/181899847-Subculture.pdfHodkinson, P. (2007). Youth cultures: Scenes, subcultures and tribes. Routledge. https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=LUS7LPxp4yECPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T., in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.Tomc, G., Stanković, P., in Velikonja, M. (ur.). (1999). Urbana plemena: Subkulture v Sloveniji v devetdesetih letih. Študentska založba.

Kaj pravzaprav pomeni “raziskovati družbo”? V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne govorimo o konkretni temi, temveč stopimo korak nazaj – v sam temelj znanstvenega razmišljanja. Anže Štruklj, dijak 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira ključno dilemo vsakega raziskovalca: ali je svet mogoče izmeriti ali ga je treba najprej razumeti?Epizoda poslušalca popelje med dva različna pogleda na znanje. Na eni strani je pozitivizem – svet številk, objektivnosti in iskanja splošnih zakonitosti. Na drugi strani interpretativni pristop – svet pomenov, izkušenj in človeških zgodb, kjer se realnost ne meri, temveč razlaga.Namesto preprostega odgovora epizoda ponudi napet dialog med obema pristopoma: ali je mogoče družbo razumeti brez ljudi in ali lahko osebne izkušnje razložimo brez širših vzorcev? Prav v tej napetosti se pokaže sodobna smer raziskovanja – povezovanje obeh pogledov, t. i. triangulacija, ki omogoča bolj celostno razumevanje družbenih pojavov.To ni le epizoda o metodah, temveč o načinu razmišljanja: kako sploh pridemo do znanja, komu verjamemo in kako oblikujemo resnico v svetu, kjer obstaja več načinov razumevanja istega pojava.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Novak, M. (2014). Metodologija znanstvenoraziskovalnega dela [Magistrsko delo, Fakulteta za državne in evropske študije]. ReVIS - Reperitorij zdrženih znanstvenih del. https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=4759Rudl, M. (2020). Oris temeljnih pojmov v logičnem pozitivizmu in v strukturalni teoriji znanosti. Anthropos, 52(3/4), 211–227. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V03LG6NCUhan, S. (2006). Metodologija družboslovnega raziskovanja [Študijsko gradivo]. Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani. https://www.fsd.uni-lj.si/mma/Metodologija-C---dr.-Uhan/2009051313094189/Zwitter, M. (2019). Metodologija znanstvenega dela v medicini [Predavanje/Gradivo]. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. https://www.mf.uni-lj.si/download_file/view/2080/7252

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru odpiramo eno ključnih vprašanj sodobnega sveta: kako je mogoče, da število prebivalcev še vedno narašča, hkrati pa rodnost v številnih državah pada? Izadore Bajželj in Valentine Klun Hreščak, dijakinji 3. letnika gimnazije, v pogovoru obravnavata nasprotna, a med seboj tesno povezana demografska procesa.Epizoda predstavi rast prebivalstva kot posledico razvoja medicine, boljših življenjskih razmer in zmanjšane smrtnosti, ki so omogočili hitro povečanje svetovnega prebivalstva. Hkrati pa opozori, da ta rast ni enakomerna – v nekaterih delih sveta še vedno hitro narašča, drugje pa se že upočasnjuje.V drugem delu se osredotoča na padanje rodnosti, ki postaja vse izrazitejši pojav predvsem v razvitih družbah. Razprava pokaže, kako na odločanje za otroke vplivajo ekonomska negotovost, spremembe življenjskega sloga, daljše izobraževanje in drugačne vrednote, kar vodi v staranje prebivalstva in nove družbene izzive.Gre za razmislek o demografskem paradoksu sodobnega sveta: sočasnem obstoju rasti prebivalstva in upadanja rodnosti – ter o tem, kako bodo ti procesi v prihodnosti oblikovali gospodarstvo, družbene odnose in življenje prihodnjih generacij.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Beck, U. in Beck-Gernsheim, E. (2002). Individualization: Institutionalized individualism and its social and political consequences. SAGE Publications.Prirast prebivalstva; Skupni prirast prebivalstva. (b. d.). https://obcine.nijz.si/kazalniki/K1.2Malačič, J. (2018). Demografija: teorija, analiza in vplivi na družbo. Ekonomska fakulteta.Our World in Data. (b. d.). Population growth. https://ourworldindata.org/population-growthPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T. in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.Statistični urad Republike Slovenije. (b. d.). Prebivalstvo. https://www.stat.si/statweb/Field/Index/17

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se Mia Štrukelj, dijakinja 3. letnika gimnazije, poda v samo jedro sociološkega raziskovanja – proces oblikovanja domnev in hipotez. Pogovor na razumljiv način razloži, kako iz začetnega opažanja družbenega pojava nastane znanstveno preverljiva razlaga.Epizoda predstavi ključni korak t. i. abduktivnega razmišljanja, ko raziskovalec ob nenavadnem pojavu oblikuje prvo idejo oziroma razlago, ki jo nato preoblikuje v jasno, merljivo hipotezo. V ospredju je tudi Popperjevo načelo ovrgljivosti, ki poudarja, da mora biti vsaka znanstvena trditev odprta za preverjanje in možnost zavrnitve.Posebno pozornost epizoda namenja miselnim pastem, kot je potrditvena pristranskost, zaradi katere pogosto iščemo le dokaze, ki potrjujejo naša prepričanja. Razprava pokaže, zakaj je za resno znanstveno delo nujno razvijati kritično mišljenje, uporabljati različne metode in biti pripravljen sprejeti tudi nepričakovane rezultate.Gre za zanimiv vpogled v to, kako nastaja znanstveno znanje – in zakaj je pot od radovednosti do preverjene razlage ključna ne le za sociologijo, ampak za razumevanje družbe nasploh.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Britannica, The Editors of Encyclopaedia. (b. d.). Criterion of falsifiability. V Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.comDouven, I. (2021). Abduction: Peirce on abduction. V E. N. Zalta (Ur.), The Stanford Encyclopedia of Philosophy. https://plato.stanford.eduEBSCO Research. (2019). Confirmation bias. V Social sciences and humanities | Research starters. EBSCOhost.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinja 3. letnika gimnazije Ana Mele raziskuje enega temeljnih procesov človekovega razvoja – socializacijo mladih. Dijakinja v pogovoru analizira, kako posameznik skozi odnose z drugimi oblikuje svojo identiteto in mesto v družbi.Epizoda predstavi socializacijo kot vseživljenjski proces, v katerem se učimo jezika, norm, vrednot in družbenih vlog. Poseben poudarek je na mladostništvu, ko sekundarna socializacija – vloga vrstnikov, šole in širšega družbenega okolja – postane ključni dejavnik oblikovanja osebnosti.V ospredju je tudi vprašanje identitete in t. i. identitetne krize, s katero se mladostniki soočajo pri iskanju odgovora na vprašanje »Kdo sem?«. Epizoda razišče, kako družina, vzgoja, socialno okolje in osebne izkušnje vplivajo na oblikovanje samopodobe ter vrednot, ki usmerjajo posameznikovo življenje.Gre za poglobljen razmislek o tem, kako se v sodobni družbi oblikuje mlad človek – med vplivi družine, vrstnikov in institucij – ter zakaj je razumevanje socializacije ključno za razumevanje posameznika in družbe kot celote.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Deutsch, L. (2015). Vpliv socializacije na oblikovanje osebnosti mladostnika [Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani]. eGradiva FSD. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/ediplome/senddoc/1468Godina, V. V. (b. l.). Mladinsko delo in socializacijski stili: Kontextualizacija problema [Dokument PDF]. Socialna akademija. https://socialna-akademija.si/wp-content/uploads/07_Godina_MD_in_socializacijski_stili.pdfPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo. Mladinska knjiga.Vec, T. (2007). Teoriji socialne identitete in samokategorizacije. Psihološka obzorja, 16 (3), 73–87. https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/download/20939/17258/69524

Karin Batista, Tajda Ličan, Rebeka Mirković in Nena Ujčič, dijakinje 3. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica, v pogovoru raziskujejo, kako sodobni mediji – predvsem družbena omrežja – vplivajo na politično razmišljanje mladih.Epizoda predstavi socialna omrežja kot osrednji prostor politične socializacije, kjer mladi vsakodnevno pridobivajo informacije o svetu. Platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube, politiko približajo na vizualen in dostopen način, hkrati pa spreminjajo način razumevanja političnih tem – od poglobljenih analiz h kratkim, pogosto poenostavljenim vsebinam.V ospredju je tudi razmislek o delovanju algoritmov, ki ustvarjajo personalizirane informacijske tokove in vodijo do t. i. informacijskih mehurčkov. Ti krepijo obstoječa prepričanja, povečujejo politično polarizacijo ter omejujejo stik z različnimi mnenji. Epizoda izpostavi tudi nevarnost dezinformacij, propagande in vloge influencerjev kot novih oblikovalcev javnega mnenja.Gre za aktualen razmislek o tem, ali družbena omrežja mladim omogočajo večjo politično vključenost ali pa jih hkrati izpostavljajo manipulaciji – in zakaj sta za razumevanje sodobne demokracije ključna medijska pismenost in kritično mišljenje.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Deželan, T. (2019, 13. november). Že opozarjanje na napake preko socialnih omrežjih, je politična participacija. Mlad.si. https://www.mlad.si/ze-opozarjanje-na-napake-preko-socialnih-omrezjih-je-politicna-participacijaJurič, S. (2020). Družbena omrežja kot mehanizem za povečanje mladinske politične participacije : diplomsko delo [Diplomsko delo, S. Jurič]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=120103MMC RTV SLO. (2025). V Sloveniji mladi zelo zadovoljni, vendar nadpovprečno uporabljajo družbena omrežja. Živ-žav. https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/zanimivosti/v-sloveniji-mladi-zelo-zadovoljni-vendar-nadpovprecno-uporabljajo-druzbena-omrezja/754306Mladinski svet Slovenije. (b. d.). Politična participacija mladih.Mreža MaMa. (2024). Politična reaktivacija in premik v desno med mladimi v Sloveniji. https://mreza-mama.si/raziskava-politicna-reaktivacija-in-premik-v-desno-med-mladimi-v-slovenijiOblak Črnič, T. (Ur.). (2025). Mediji in mladi. Založba FDV. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/mediji-in-mladi_splet.pdf?sfvrsn=0Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., in Barle Lakota, A. (2025). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.Pušnik, T., in Banjac, M. (Ur.). (2022). Politična participacija mladih onkraj volitev: Konceptualni premisleki in izzivi proučevanja. Založba UL.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo eni izmed najtežjih, a pogosto skritih družbenih tem – vplivu alkoholizma na družino. Diana Bevčič in Tia Leskovar Kalister v pogovoru analizirata alkoholizem kot socialni problem, ki presega posameznika in močno posega v družinske odnose.Epizoda predstavi alkoholizem kot kronično zasvojenost z zdravstvenimi in družbenimi posledicami ter poudari, da ga ne moremo razumeti zgolj kot osebno težavo, temveč kot pojav, ki vpliva na celoten družinski sistem. V ospredju so posledice, kot so konflikti, nasilje, čustvena nestabilnost in finančne stiske, ki postopoma razkrajajo temeljne funkcije družine.Poseben poudarek je namenjen vplivu na otroke, ki v takšnem okolju pogosto odraščajo brez občutka varnosti, prevzemajo vloge odraslih in razvijajo dolgotrajne čustvene stiske. Epizoda opozarja tudi na začarani krog zasvojenosti, saj imajo otroci iz teh družin večje tveganje za podobne težave v odraslosti.V zaključku epizoda odpira vprašanje pomoči in preprečevanja – od vloge strokovne podpore do pomena odprtega dialoga in destigmatizacije. Gre za pretresljiv, a nujen razmislek o tem, kako zasvojenost preoblikuje družinske odnose in zakaj je pravočasno ukrepanje ključno za prekinitev tega kroga.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Fatorić, K. (2022). Odvisnost od alkohola v družini [Diplomska naloga, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju]. Repozitorij Univerze na Primorskem. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=18943Flaker, V., Grebenc, V., Kvaternik, I., Rode, N., Fojan, D., Belin, J., Kastelic, A., Vodlan, M. in Van Dam, T. (2002). Skupnostni pristop k zmanjševanju škode povezane z uživanjem drog. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/search/extshow/423Miletić, M. (2025). Reprodukcija normalnosti pitja med mladimi starši [Magistrsko delo ali Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172114National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. (2024). Alcohol's effects on health. https://www.niaaa.nih.govOgris, J. (2008). Dejavniki socialne prisile in alkoholizem pri posamezniku [Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo]. E-gradiva Fakultete za socialno delo. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/search/extshow/392Republika Slovenija. (2024). Alkohol. GOV.SI. https://www.gov.si/teme/alkohol/World Health Organization. (2024). Alcohol. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/alcohol

V tokratnem pogovoru se posvečamo enemu ključnih, a pogosto spregledanih izzivov sodobne družbe – padanju rodnosti. Sara Kovačević, dijakinja 3. letnika gimnazije, analizira, kako se zmanjševanje števila rojstev postopno preoblikuje v eno osrednjih vprašanj prihodnosti.Epizoda predstavi, zakaj rodnost v številnih državah upada pod raven obnavljanja prebivalstva ter kako modernizacija, spremembe v vlogi žensk, ekonomski pritiski in drugačen življenjski slog vplivajo na odločanje za otroke. Poseben poudarek je namenjen teoriji medgeneracijskega pretakanja blaginje, ki pojasnjuje, zakaj visoka rodnost v sodobni družbi postaja vse manj »racionalna«.V ospredju je tudi razmislek o posledicah padanja rodnosti: staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme ter dolgoročna gospodarska stagnacija. Epizoda opozori, da ta proces ni več omejen le na razvite države, temveč postaja globalen pojav, ki lahko zaznamuje celoten razvoj človeštva.Gre za kritičen premislek o tem, zakaj padanje rodnosti ni zgolj osebna odločitev posameznikov, temveč družbeni proces z globokimi posledicami – in zakaj bo razumevanje teh trendov ključno za prihodnost sodobnih družb.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Damijan, J. P. (2026, 17. maj). Upad rodnosti je ključni problem našega časa, iz katerega izhajajo skoraj vse ostale naše prihodnje težave. Jože P. Damijan Blog. https://damijan.org/2026/05/17/upad-rodnosti-je-kljucni-problem-nasega-casa-iz-katerega-izhajajo-skoraj-vse-ostale-nase-prihodnje-tezaveDomitrovič, T. (2014). Dejavniki rodnosti v izbranih državah Evropske unije in Sloveniji (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta). Repozitorij Ekonomske fakultete. http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/domitrovic14862.pdfMurdock, J. (2024, 21. maj). The baby bust: how technology is driving a global fertility decline. Financial Times. https://www.ft.com/content/fba35eca-df3a-4ad6-b42d-eb08eb7c9ad3

V tokratni epizodi raziskujemo svet mladinskih subkultur in sodobnih scen kot ključnega prostora oblikovanja identitete mladih. Samanta Keglević, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru analizira, zakaj subkulture nastajajo in kako se spreminjajo v sodobni družbi.Epizoda predstavi subkulture kot obliko družbene diferenciacije, kjer mladi skozi stil, glasbo in simbolno komunikacijo vzpostavljajo svojo kolektivno identiteto ter izražajo odmik od dominantne kulture. Poseben poudarek je namenjen ideji vizualnega upora, pri katerem vsakdanji simboli postanejo nosilci družbene kritike in ustvarjajo občutek pripadnosti znotraj skupine.V ospredju je tudi prehod od klasičnih subkultur k sodobnim »scenam«, ki so bolj fluidne, globalno povezane in pogosto delujejo prek digitalnih platform. Epizoda se ustavi ob primeru punka kot radikalnega odgovora na družbeno krizo ter pokaže, kako se subkulturne ideje kljub komercializaciji ne izgubijo, temveč preoblikujejo.Gre za razmislek o tem, zakaj subkulture niso le modni trend, temveč trajen del družbenega življenja – prostor, kjer mladi iščejo smisel, kritizirajo družbo in ustvarjajo alternative ustaljenim načinom življenja.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Hebdige, D. (1979). Subculture: The meaning of style. Routledge.Mlinar, Z. (1994). Družbena diferenciacija in prostorska organizacija. Znanstveno in publicistično središče.Thornton, S. (1995). Club cultures: Music, media, and subcultural capital. Polity Press.Tomc, G. (1989). Poti upora. Krt.Ukmar, E. (2010). Uporniška mladina: subkultura punka nekoč in danes [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede]. Skupni katalog slovenskih knjižnic (COBISS).

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo, kako lažne novice in teorije zarot oblikujejo sodobno družbo ter vplivajo na naše razumevanje resničnosti. Kaja Delost, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru analizira vlogo medijev v informacijski družbi in mehanizme širjenja dezinformacij.Epizoda predstavi, kako so digitalni mediji in družbena omrežja spremenili način komuniciranja – od tradicionalnega nadzora nad informacijami do sveta, kjer lahko vsak postane ustvarjalec vsebine. Ta preobrazba sicer povečuje dostopnost informacij, a hkrati ustvarja idealne pogoje za širjenje lažnih novic, ki pogosto temeljijo na čustvih, strahu in potrditvenih pristranskostih.V ospredju je tudi razmislek o teorijah zarot, ki v času kriz ponujajo preproste razlage zapletenih pojavov, a hkrati spodkopavajo zaupanje v znanost, institucije in demokratične procese. Epizoda pokaže, kako takšne vsebine vplivajo na socializacijo, zlasti mladih, ter prispevajo k družbeni polarizaciji in izgubi skupnega pojmovanja resnice.Gre za aktualen in kritičen razmislek o tem, zakaj je v svetu informacij ključnega pomena razvijati medijsko pismenost in kritično mišljenje – saj šele to omogoča razlikovanje med znanjem in manipulacijo.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., Barle Lakota, A., & Pluško, A. (2011). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.Počkar, M., & Tavčar Kranjc, M. (2011). Sociologija: učbenik za sociologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. DZS.Radomirović Maček, K. (2023). Teorije zarote o COVID-19. Univerza v Ljubljani.Safe.si. (b. d.). Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice. https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/zavajajoce-vsebineZajc, M. (2016). Medijski pojmovnik za mlade. Založba Aristej.

V tokratni epizodi se Živa Martinec, Maša Menard in Anika Špitalar, dijakinje 3. letnika gimnazije, poglabljajo v eno ključnih vprašanj sodobnega sveta – kako demografske spremembe oblikujejo prihodnost družbe. Izhodišče pogovora so njihovi referati, ki so jih pripravile v okviur pouka sociologije in ki celostno obravnavajo rast prebivalstva, staranje družbe in padanje rodnosti.Epizoda predstavi, kako je v zadnjih stoletjih število prebivalcev močno naraslo zaradi napredka medicine, boljših življenjskih razmer in daljše življenjske dobe, hkrati pa opozori na neenakomerno rast med razvitimi in nerazvitimi državami. V razvitem delu sveta se vse bolj kaže drugačen trend – staranje prebivalstva in nizka rodnost, ki spreminjata starostno strukturo družbe.V ospredju je razmislek o vzrokih teh sprememb: od ekonomskih razmer, podaljšanega izobraževanja in stanovanjskih težav do sprememb življenjskega sloga in vrednot, ki vplivajo na odločanje za družino. Epizoda izpostavi tudi posledice – pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme, pomanjkanje delovne sile ter potrebo po novih družbenih politikah.Gre za poglobljen razmislek o tem, kako se svet sooča z navidez protislovnima procesoma rasti prebivalstva in hkratnega demografskega staranja – ter zakaj bo iskanje ravnovesja med temi procesi ključno za trajnostno prihodnost družbe.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Beck, U. (2001). Družba tveganja: Na poti v neko drugo moderno. Krtina.Družbena prihodnost. (b. d.). Staranje. https://www.demografskaprihodnost.si/raziskave.html#staranjeEuropean Commission. (2024). Demography of Europe. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/new-push-european-democracy/impact-demographic-change-europe_slEurostat. (2024). Population and population change statistics. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Population_and_population_change_statisticsInštitut dr. Antona Korošca. (b. d.). Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi.Malačič, J. (2008). Demografija: Teorija, analiza, metode in modeli. Ekonomska fakulteta.Organisation for Economic Co-operation and Development. (2024). Demographic change in regions and cities. OECD iLibrary. https://www.oecd-ilibrary.org/en/topics/demographic-change-in-regions.htmlPočkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (b. d.). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (posodobljena izdaja). DZS.Statistični urad Republike Slovenije. (2024b). Rodnost in naravno gibanje prebivalstva. https://www.stat.siŠircelj, M. (2006). Rodnost v Sloveniji in evropske demografske spremembe. Teorija in praksa, 43(1–2), 234–248.The World Bank. (2024). Population, total. https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTLToffler, A. (1991). Tretji val. Državna založba Slovenije.Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Fakulteta za družbene vede.United Nations. (2022). World Population Prospects 2022. https://population.un.org/wpp/United Nations. (2024). World population prospects 2024. United Nations Department of Economic and Social Affairs. https://www.un.org/development/desa/pd/world-population-prospects-2024United Nations Development Programme. (2024). Human development reports. https://hdr.undp.orgUnited Nations Population Division. (2024). World population prospects database. https://population.un.org/wppVertot, N. (2010). Demografske spremembe in staranje prebivalstva v Sloveniji. Statistični urad Republike Slovenije.World Health Organization. (2024). Global health observatory. https://www.who.int/data/gho

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo idejo sveta brez meja skozi prizmo globalizacije. Dijakinja 3. letnika gimnazije Živa Kovač analizira, kako globalizacija preoblikuje gospodarstvo, politiko in kulturo sodobnega sveta.Epizoda predstavi globalizacijo kot proces vse večje povezanosti držav, ljudi in trgov, ki omogoča hitrejši pretok informacij, kapitala in idej. Poseben poudarek je namenjen njenemu ekonomskemu vidiku – od rasti mednarodne trgovine in vloge multinacionalk do vprašanja, zakaj koristi globalizacije niso enakomerno porazdeljene.V ospredju je tudi politična in kulturna dimenzija globalizacije: sodelovanje držav pri globalnih problemih ter širjenje kulturnih vzorcev, ki lahko hkrati bogati in ogroža lokalne identitete. Epizoda razišče tudi pojav glokalizacije, ki skuša povezati globalno in lokalno logiko delovanja.Gre za poglobljen razmislek o tem, ali globalizacija res ustvarja »svet brez meja« – ali pa odpira nova vprašanja o neenakosti, identiteti in tem, kako ohraniti ravnotežje med globalno povezanostjo in lokalno raznolikostjo.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Korošak, A. (2009). Globalizacija in razvoj človeških virov. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.siPočkar, M., in Andolšek, S. (2018). Uvod v sociologijo. DZS.Rizman, R. (2014). Odprte sociološke agende: Globalizacija, demokracija in intelektualci. Založba Univerze v Ljubljani.Vitali, S., Glattfelder, J. B., in Battiston, S. (2011). The community structure of the global corporate network. PLOS ONE, 6(10), člen e25995. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0025995

V tokratnem pogovoru raziskujemo, kako se ena ključnih oblik političnega upora – civilna nepokorščina – spreminja v digitalni dobi. Dijak Brin Logar analizira prehod od klasičnih protestov k sodobnim oblikam spletnega aktivizma.Epizoda predstavi temeljne filozofske poglede na civilno nepokorščino, od Thoreaujevega poudarka na vesti posameznika do Rawlsove ideje javnega, nenasilnega in moralno utemeljenega protesta. Poseben poudarek je namenjen razumevanju civilne nepokorščine kot legitimnega dela demokracije, ki deluje kot korektiv oblasti.V ospredju je prehod v digitalno okolje: kako internet, anonimnost in globalni doseg spreminjajo naravo upora. Epizoda razišče pojav hektivizma, virtualnih protestov in spletnih gibanj ter se sprašuje, ali takšne oblike še vedno izpolnjujejo klasične pogoje civilne nepokorščine ali pa zabrišejo mejo med aktivizmom in kriminalom.Gre za aktualen razmislek o tem, kako se spreminja politično delovanje v času digitalizacije – in ali lahko tudi v virtualnem prostoru ohranimo temeljna načela nenasilja, odgovornosti in prizadevanja za skupno dobro.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.- - -* Viri in literatura:OpenAI. (2026). ChatGPT (različica GPT-4o) [Veliki jezikovni model]. https://chatgpt.comRawls, J. (1999). A theory of justice (Revised ed.). The Belknap Press of Harvard University Press.Thoreau, H. D. (1849). Civil disobedience. Project Gutenberg. https://www.gutenberg.org/ebooks/1506Založnik, P. (2006). Civilna nepokorščina in internet [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Fakulteta za družbene vede.

V tokratni epizodi razpravljamo o napetosti med globalno povezanostjo sveta in politično samostojnostjo držav. Dijakinja Anesa Džaferović analizira vpliv globalizacije na suverenost držav v sodobni družbi.V pogovoru je predstavljena globalizacija kot proces vse večje gospodarske, politične in kulturne povezanosti, ki prinaša tako napredek kot tudi nove oblike odvisnosti. Poseben poudarek je namenjen njenim posledicam – od gospodarske rasti in izmenjave znanja do povečanja neenakosti, kulturne homogenizacije in okoljskih problemov.V ospredju je vprašanje suverenosti: ali države v globaliziranem svetu še vedno ohranjajo svojo avtonomijo ali pa se ta vse bolj prenaša na mednarodne institucije, korporacije in globalne sile. Epizoda osvetli tudi filozofske temelje pojma suverenosti – od absolutne oblasti do sodobnega razumevanja deljene odgovornosti.Gre za aktualen razmislek o tem, ali globalizem države povezuje ali jih hkrati omejuje – in kako lahko v svetu, kjer vse presega nacionalne meje, ohranimo ravnotežje med sodelovanjem in samostojnostjo.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.- - -* Viri in literatura:Britannica Editors. (2026, May 5). Sovereignty. Britannica. https://www.britannica.com/topic/sovereigntyNolle, A. (2026, April 29). Globalization. Britannica Money. https://www.britannica.com/money/globalizationRutar, D. (2004). Globalni fašizem. Samozaložba.Sorrel, T. (2026, April 27). Political philosophy of Thomas Hobbes. Britannica. https://www.britannica.com/biography/Thomas-Hobbes/Political-philosophyWatson, J. L. (2026, March 28). Cultural globalization. Britannica. https://www.britannica.com/science/cultural-globalization

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru odpiramo vprašanje ene najbolj provokativnih političnih idej – anarhizma. V pogovoru dijakinja Nastja Govekar raziskuje, ali je družba brez države zgolj utopija ali pa morda resna alternativa sodobnim političnim sistemom.Epizoda predstavi anarhizem kot filozofijo, ki zavrača prisilno oblast in zagovarja svobodno sodelovanje, enakost ter medsebojno pomoč. Poseben poudarek je namenjen razbijanju stereotipa, da anarhizem nujno pomeni kaos, ter predstavitvi različnih smeri – od anarho-komunizma do individualističnega anarhizma.V ospredju je tudi razmislek o prednostih in slabostih takšne ureditve: večja svoboda posameznika in neposredna demokracija na eni strani ter vprašanja varnosti, organizacije in realne izvedljivosti na drugi. Epizoda pokaže, da anarhistične ideje še danes vplivajo na sodobna družbena gibanja, decentralizacijo in digitalne skupnosti.Gre za poglobljen razmislek o tem, ali lahko družba deluje brez oblasti – ali pa anarhizem ostaja predvsem kritika sistema, ki nas opominja na pomen svobode, solidarnosti in omejevanja moči države.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.- - -* Viri in literatura:Heywood, A. (2017). Political ideologies: An introduction. Macmillan International Higher Education.Kovačič Peršin, P. (2005). Uvod v politično filozofijo. Cankarjeva založba.Kropotkin, P. (1902). Mutual aid: A factor of evolution. McClure, Phillips & Co.Marshall, P. (2010). Demanding the impossible: A history of anarchism. Harper Perennial.Miller, D. (1984). Anarchism. J. M. Dent & Sons.

Tokrat se z dijakinjo Zalo Jošt pogovarjamo o enem največjih izzivov sodobne demokracije – širjenju lažnih novic in politični manipulaciji. Dijakinja 4. letnika analizira, kako digitalni mediji spreminjajo naš odnos do resnice in vplivajo na politično odločanje.Epizoda pojasni, kaj so lažne novice in kako se razlikujejo od napačnih informacij ter namernih dezinformacij. Poseben poudarek je namenjen vlogi družbenih omrežij, ki s svojo hitrostjo širjenja in poudarjanjem čustveno nabitih vsebin omogočajo učinkovito manipulacijo javnega mnenja.V ospredju je vprašanje vpliva na demokracijo: kako dezinformacije zmanjšujejo zaupanje v institucije, polarizirajo družbo in vplivajo na volilne procese. Epizoda opozarja tudi na nevarnost propagande in vloge globalnih akterjev, ki lahko z informacijskimi kampanjami vplivajo na politično realnost.Pogovor ponuja tudi konkretne smernice za prepoznavanje lažnih novic ter poudarja pomen medijske pismenosti in kritičnega mišljenja kot ključnih orodij za zaščito demokracije. Gre za aktualen razmislek o tem, ali lahko v svetu informacij sploh še govorimo o skupni resnici – in kdo jo danes oblikuje.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.- - -* Viri in literatura:Bentzen, N. (2019). Kako opaziti, da gre za lažne novice? Evropski parlament: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS). https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2017/599386/EPRS_ATA(2017)599386_SL.pdfCaldas, A. (2021, 2. april). Don’t let them fool you: Disinformation is not an accident. Union of Concerned Scientists. https://blog.ucs.org/astrid-caldas/dont-let-them-fool-you-disinformation-is-not-an-accident/Cobaugh, P. (2022, 25. oktober). Fake news is yellow journalism 2.0. Truth About Threats. https://www.truthaboutthreats.com/p/fake-news-is-yellow-journalism-20Jančič, P. (2017). ''Fake news'' – Lažne novice. Družina.Morgan, S. (2018). Fake news, disinformation, manipulation and online tactics to undermine democracy. Journal of Cyber Policy, 3 (1), 39–43. https://doi.org/10.1080/23738871.2018.1462395Tertinek, T. M. (2020). Lažne novice in njihovo omejevanje [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=146165&lang=slvTomažič, I. (2023). Lažne novice in družbeni mediji: Prepoznava in zajezitev dezinformacij med uporabniki v Sloveniji [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=167930&lang=slv

V današnji epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo enemu ključnih izzivov sodobne družbe – kako preoblikovati gospodarstvo, da bo trajnostno in prijazno do okolja. Neje Marinčič, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru raziskuje različne pristope k reševanju ekološke krize v okviru sodobne družbe.Epizoda predstavi idejo ekotehnološkega optimizma, ki verjame, da lahko napredna tehnologija in obnovljivi viri rešijo okoljske probleme, hkrati pa opozori na njegove omejitve in kritike. Poseben poudarek je namenjen alternativi, stacionarni ravnovesni ekonomiji, ki zavrača nenehno gospodarsko rast in zagovarja ravnovesje med človekom in naravo.V ospredju je tudi koncept sonaravnega razvoja, ki povezuje varstvo okolja, odgovornost do prihodnjih generacij ter globalno pravičnost. Epizoda odpira vprašanje, ali lahko svet doseže bolj enakomerno razporeditev virov in trajnostno obliko razvoja, ki bo omogočila dostojno življenje vsem prebivalcem planeta.Gre za premišljen razmislek o tem, ali je mogoče združiti gospodarski razvoj z ekološkimi omejitvami – in kakšno prihodnost lahko ustvarimo, če stopimo od logike neskončne rasti k logiki trajnosti.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije. - - -* Viri in literatura:IPoP – Inštitut za politike prostora. (b. d.). Berilo za trajnostno urejanje prostora. IPoP – Inštitut za politike prostora.Plut, D. (2007). Sonaravni razvoj (napredek) in geografija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.Uvod v sociologijo. (2025). DZS.

V tokratni epizodi se dijakinja Anja Milavec poglablja v feministično politično teorijo kot enega najpomembnejših kritičnih pristopov sodobne politične filozofije. V pogovoru dijakinja pokaže, da politika nikoli ni bila nevtralno področje, temveč prostor, oblikovan skozi zgodovinska razmerja moči med spoloma.Epizoda razišče, kako je feministična misel razkrila, da je bil »univerzalni človek« v politični teoriji pogosto mišljen kot moški, medtem ko so bile ženske izključene iz javnega življenja in potisnjene v zasebno sfero. Poseben poudarek je namenjen kritiki ločnice med javnim in zasebnim ter vprašanju, kdo ima sploh pravico sodelovati v političnem odločanju.V ospredju je tudi razmislek o tem, ali je politika še vedno »moška domena« in zakaj formalna enakost pravic še ne pomeni dejanske enakosti možnosti. Epizoda predstavi pomen skrbstvenega dela, intersekcionalnosti ter novih pojmov pravičnosti, ki vključujejo odnose, odvisnost in solidarnost.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Jalušič, V. in Antić Gaber, M. (2001). Ženske – politika – možnosti. Mirovni inštitut. Pridobljeno 5. 5. 2026, s spletne strani https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/MI_politike_zenske-politike-moznosti_slo.pdfMencin Čeplak, M. (2015). Politična participacija žensk v Sloveniji. Družboslovne razprave, 31(79), 55–71. Pridobljeno 5. 5. 2026, s spletne strani https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X8GVLCSPateman, C. (1988). The sexual contract. Stanford University Press. https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-031-61171-1

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo eno temeljnih napetosti sodobne družbe: razmerje med avtoriteto in svobodo. Dijakinja Sara Ristić analizira, kako lahko oblast ohranja družbeni red, ne da bi pri tem ogrozila posameznikovo avtonomijo.Epizoda predstavi avtoriteto kot legitimno pravico oblasti do urejanja družbenega življenja ter svobodo kot pravico posameznika do samostojnega odločanja. Poseben poudarek je namenjen vprašanju legitimnosti: kdaj oblast upravičeno posega v življenje ljudi in kdaj takšen poseg postane kršitev temeljnih pravic.V ospredju je tudi razmislek o omejitvah politične moči, vlogi človekovih pravic in pomembnosti demokratičnega nadzora ter svobode javnega komuniciranja. Epizoda pokaže, da avtoriteta in svoboda nista nujno nasprotji, temveč medsebojno odvisna pojma, ki zahtevata stalno uravnoteženje.Pogovor se dotakne tudi sodobnih izzivov digitalne družbe, kjer znova vznikajo vprašanja nadzora, zasebnosti in varnosti oziroma so ta vprašanja postavljena v novo luč. Gre za poglobljen razmislek o tem, kako ohraniti svobodo v svetu, kjer se moč oblasti nenehno spreminja – in zakaj je to ravnovesje ključno za delovanje demokracije.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Our World in Data. (2026). Democracy. Pridobljeno 12. 5. 2026, s spletne strani https://ourworldindata.org/democracyStanford Encyclopedia of Philosophy. (2004). Political authority. Pridobljeno 12. 5. 2026, s spletne strani https://plato.stanford.edu/entries/authorityTeršek, A. (2005). Svoboda javnega komuniciranja. Pridobljeno 13. 5. 2026, s spletne strani https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Svoboda_javnega_komuniciranja_-_Tersek_Andraz.pdfUnited Nations. (b. d.). Human rights. Pridobljeno 13. 5. 2026, s spletne strani https://www.un.org/en/global-issues/human-rights

V tokratni epizodi odpiramo temeljno vprašanje sodobne politike: kaj demokracija sploh pomeni in ali res uresničuje voljo ljudstva. V pogovoru Jan Mozetič Kerin, dijak Šolskega centra Postojna, demokracijo obravnava tako z zgodovinskega kot filozofskega vidika.Epizoda predstavi razvoj demokracije od antične Grčije do sodobne predstavniške demokracije ter razišče njena ključna načela, kot so svoboda govora, človekove pravice in delitev oblasti. Poseben poudarek je namenjen filozofskim pogledom – od Platonove kritike množic do Rousseaujeve ideje splošne volje –, ki razkrivajo, da demokracija že od začetkov ni samoumevno idealna ureditev.V ospredju je tudi analiza prednosti in slabosti današnje demokracije: zaščite svobode in možnosti sodelovanja na eni strani ter nevarnosti manipulacije, populizma in politične korupcije na drugi. Epizoda zato odpira pomembno dilemo: ali demokracija dejansko izraža voljo ljudi ali pa pogosto ostaja le formalni okvir brez resnične moči državljanov.Gre za premišljen in aktualen razmislek o tem, zakaj demokracija kljub svojim pomanjkljivostim ostaja temelj sodobne družbe – ter zakaj brez aktivnih, kritičnih državljanov ne more zares delovati.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Barber, B. R. (2007, 1. december). Teorija in praksa: Demokracija in filozofi (prev. M. Kovačič). Zofijini ljubimci. https://zofijini.net/online_teorijaInternet Encyclopedia of Philosophy. (b. d.). https://iep.utm.eduRorty, R. (2007, 11. junij). Democracy and philosophy. Eurozine. https://www.eurozine.com/democracy-and-philosophy-6Stanford Encyclopedia of Philosophy. (b. d.). Metaphysics Research Lab, Stanford University. https://plato.stanford.edu

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru Katja Maček razpravlja o tem, kako razumeti socializem v sodobnem svetu – kot preteklost, kritiko kapitalizma ali kot aktualno družbeno alternativo. V pogovoru je predstavljen razvoj socialistične ideje od industrijske revolucije do današnjih socialnih držav.Epizoda pojasni temeljne značilnosti socializma, predvsem njegovo osredotočenost na enakost, skupno dobro in vlogo države pri zagotavljanju socialne varnosti. Poseben poudarek je namenjen sodobnim oblikam socializma, ki se ne pojavljajo več kot radikalni sistemi, temveč kot del mešanih družbenih ureditev, kjer se prepletajo z elementi kapitalizma.V ospredju je tudi razprava o prednostih in slabostih socializma: od večje socialne varnosti in zmanjševanja neenakosti do vprašanja, ali lahko prevelika vloga države omejuje gospodarsko svobodo. Epizoda predstavi iskanje ravnotežja med socialno pravičnostjo in ekonomskim razvojem kot eno osrednjih dilem sodobne politike.Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj socializem danes ni več enoten sistem, temveč skupek idej, ki se nenehno prilagajajo novim družbenim izzivom – in zakaj vprašanje pravičnejše družbe ostaja aktualno tudi v 21. stoletju.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Britannica, T. Editors of Encyclopaedia. (2024, 28. marec). Socialism. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/topic/socialismKunzmann, P. (1997). DTV – Atlas filozofije. DZS.Marx, K. in Engels, F. (1848). Komunistični manifest. Marxists Internet Archive. https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/Miščević, N., Kante, B., Borstner, B., Strahovnik, V. in Privitera, A. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.OECD. (2023). Social Policies and Welfare Systems Report. https://www.oecd.org/social

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo kompleksno vlogo medijev v sodobni politiki. Dijak 4. letnika gimnazije Luke Kreka pokaže, da mediji niso le prenašalci informacij, temveč aktivni akterji pri oblikovanju javnega mnenja in političnega dogajanja.Epizoda osvetli medije kot »četrto vejo oblasti«, ki nadzoruje politične odločevalce, razkriva nepravilnosti in vpliva na legitimnost oblasti. V pogovoru se odpira tudi vprašanje nepristranskosti medijev, in sicer se poudarja, kako lahko pristransko poročanje, propaganda in lastniški interesi izkrivljajo podobo resničnosti.V ospredju je tudi vpliv sodobnih digitalnih medijev in družbenih omrežij, ki so politiko spremenili v prostor stalne javne razprave, a tudi manipulacije in širjenja dezinformacij. Epizoda razmišlja o tem, kako mediji določajo teme, o katerih razmišljamo, ter vplivajo na volitve, politične kampanje in družbene vrednote.Gre za poglobljen razmislek o tem, ali mediji služijo javnemu interesu ali interesom moči – in zakaj je kritično razmišljanje nujno za razumevanje sveta, ki ga soustvarjajo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Časnik.si. (b. d.). Mediji – njihova vloga in vpliv na družbo. Pridobljeno 10. maja 2026 s https://www.casnik.siKarimi, S., et al. (2024). The influence of the media on political decisions. Academic International Journal of Social Sciences and Humanities, 2(2), 42–50. https://www.researchgate.net/publication/388376373_The_Influence_of_the_Media_on_Political_DecisionsKarppinen, K. in Moe, H. (2016). What we talk about when we talk about “media independence”. Javnost – The Public, 23(2), 105–119. https://doi.org/10.1080/13183222.2016.1162986Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F. in Vezjak, B. (2020). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Splichal, S. (2020). Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Založba FDV. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/premisleki-o-prihodnosti-javnih-medijev---za-web.pdf?sfvrsn=2

V tokratnem pogovoru dijak Matic Vodošek raziskuje odnos med dvema temeljnima stebroma sodobne družbe – kapitalizmom in demokracijo. Dijak analizira, kako se gospodarski in politični sistem prepletata ter kje med njima nastajajo napetosti.Epizoda predstavi osnovne značilnosti kapitalizma kot sistema gospodarske svobode in demokracije kot politične ureditve, ki temelji na enakosti in človekovih pravicah. V ospredju je vprašanje, ali lahko kapitalizem, ki pogosto ustvarja velike socialne razlike, dejansko podpira demokracijo, ki naj bi zagotavljala enak vpliv vseh državljanov.Pogovor osvetli tudi ključni konflikt: vpliv bogastva in velikih podjetij na politične odločitve ter nevarnost, da demokracija postane neenak sistem, kjer imajo bogatejši večji vpliv. Ob tem predstavi idejo socialne države kot možnega kompromisa, ki poskuša združiti gospodarsko svobodo z družbeno pravičnostjo.Epizoda ponuja premišljen razmislek o tem, ali sta kapitalizem in demokracija res zaveznika – ali pa gre za odnos, ki zahteva stalno uravnoteženje med svobodo, enakostjo in odgovornostjo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Debenjak, B. (2002). Filozofija. DZS.Internet capitalism pits fast technology against slow democracy. (2019, 10. januar). Brookings Institution. https://www.brookings.edu/articles/internet-capitalism-pits-fast-technology-against-slow-democracy/Košak, K., idr. (2019). Filozofija: Učbenik za gimnazije. DZS.Marenco, M. (2021). Capitalism and democracy in the twenty-first century: Does it still take two to tango? Italian Political Science Review / Rivista Italiana di Scienza Politica, 51(2), 209–224. https://doi.org/10.1017/ipo.2021.11Marx, K. (1979). Kapital. Cankarjeva založba.Smith, A. (2010). Bogastvo narodov. Studia Humanitatis.

V tej epizodi se posvečamo enemu ključnih vprašanj sodobne politike: kako globalizacija spreminja suverenost držav. Dijakinja Nina Žnidaršič analizira povezovanje sveta in njegove posledice za samostojnost nacionalnih držav.Epizoda predstavi različne razsežnosti globalizacije – ekonomsko, politično in kulturno – ter pokaže, kako mednarodne organizacije, globalni trg in multinacionalne korporacije vplivajo na delovanje držav. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali države zaradi teh procesov izgubljajo svojo neodvisnost ali pa se suverenost le preoblikuje v bolj deljeno obliko.V ospredju je tudi primer Slovenije, ki razkriva dvojnost globalizacije: prinaša razvoj, povezovanje in nove priložnosti, hkrati pa odpira vprašanja kulturne identitete, gospodarske odvisnosti in družbenih sprememb. Epizoda tako ponuja uravnotežen razmislek o prednostih in slabostih globalne povezanosti.Gre za aktualen premislek o tem, ali globalizacija države oslabi ali jih prisili, da na novo opredelijo svojo vlogo – ter kako v hitro spreminjajočem se svetu ohraniti ravnotežje med sodelovanjem in samostojnostjo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Beck, U. (2003). Kaj je globalizacija?: Zmote globalizma – odgovori na globalizacijo. Krtina.Brezovšek, M. in Haček, M. (2003). Globalizacija in državna uprava. Fakulteta za družbene vede.Hriberšek, I. (2012). Pozitivni in negativni vplivi globalizacije na razvoj svetovnega gospodarstva [Diplomsko delo]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. [suspicious link removed]Pikalo, J. (2003). Neoliberalna globalizacija in država. Založba Sophia.Splichal, S. (2013). Globalizacija v dobro ali zlo? Slovenska akademija znanosti in umetnosti. https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-174-0.pdfSuverenost. (b. d.). V Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 12. maja 2026 s https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=suverenost

Dijakinja Zala Hrobat se v tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru posveča vprašanju, ali ima socializem v sodobnem svetu še vedno prostor – in kakšno obliko lahko zavzame. Dijakinja socializem obravnava ne le kot zgodovinski sistem, temveč kot živ filozofski izziv današnjega časa.Epizoda najprej primerja socializem in kapitalizem ter pokaže, da razlika danes ni več zgolj v lastnini, temveč predvsem v tem, kako država regulira trg in skrbi za javno dobro. Poseben poudarek je namenjen vprašanju neenakosti, dostopa do osnovnih dobrin in vloge socialne države.V osrednjem delu razprava odpira ključno dilemo: ali je mogoče združiti socialistične ideje s principi demokracije. Epizoda razišče napetost med kolektivnim interesom in individualno svobodo ter predstavi idejo demokratičnega socializma, ki poskuša oboje povezati – socialno varnost z aktivnim državljanstvom.Pogovor se sklene z razmislekom o prihodnosti: ali socializem predstavlja realno alternativo kapitalizmu ali pa ostaja predvsem kritika obstoječega sistema. Epizoda ponuja poglobljen uvid v vprašanje, ali lahko družba preseže logiko dobička – in kakšno vlogo pri tem igrata pravičnost in solidarnost.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Kirn, G. (2012). Kritika neoliberalizma in vrnitev k ideji socializma. Časopis za kritiko znanosti, 40(248), 45–58.Marx, K. in Engels, F. (1998). Komunistični manifest. Sanje.Piketty, T. (2015). Kapital v 21. stoletju. Mladinska knjiga.Stritar, J. (2018). Družbena lastnina in sodobni ekonomski izzivi. Teorija in praksa, 55(2), 312–329.Žižek, S. (2011). Problemi v raju: Od konca zgodovine do konca kapitalizma. Društvo za teoretsko psihoanalizo.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se lotevamo vprašanja, ali lahko kapitalizem in demokracija resnično sobivata. Dijakinja Tjaše Tominc v dialogu kritično analizira odnos med ekonomskim in političnim sistemom današnje družbe.Epizoda predstavi temeljne značilnosti obeh sistemov – kapitalizem kot gospodarski sistem, ki poudarja zasebno lastnino in prosti trg, ter demokracijo kot politično ureditev, ki temelji na enakosti, svobodi in sodelovanju državljanov. V ospredju je vprašanje, ali kapitalizem podpira demokracijo ali pa jo hkrati ogroža z neenakostjo, monopolno močjo in vplivom kapitala na politične odločitve.Pogovor se dotakne tudi posledic sobivanja obeh sistemov: rastoče družbene neenakosti, vpliva korporacij na politiko ter vse večjega nezaupanja v demokratične institucije. Ob tem epizoda odpira razmislek o možnih alternativah in potrebnih spremembah – od večje regulacije do idej ekonomske demokracije.Gre za poglobljen razmislek o tem, ali lahko demokracija preživi brez omejitev kapitala – in kakšno družbo si želimo v prihodnje: takšno, kjer vlada trg, ali takšno, kjer ima zadnjo besedo skupnost.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Dahl, R. A. (b. d.). Democracy. V Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/topic/democracy/RousseauGostiša, M. (november 2022). Aktualni kapitalizem je razvojno dokončno izčrpan, čas je za ekonomsko demokracijo. Delavska participacija. https://www.delavska-participacija.com/wp-content/uploads/2022/11/%C4%8Clanek-Aktualni-kapitalizem-je-iz%C4%8Drpan-%C4%8Das-je-za-ekonomsko-demokracijo-nov.2022.pdfGrah, M. (2018). Evropska kriza demokracije in vzpon populizma [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=112771&lang=slvHribar, T. (2014). Antična, moderna in postmoderna demokracija. Porčila: Glasilo SAZU, (19), 10–13. https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf#page=10IZZI. (b. d.). Zgodnji kapitalizem. https://si.izzi.digital/DOS/28320/501485.htmlKolšek, K. (2010). Demokracija kot filozofski koncept. Filozofski vestnik, 31(2), 173–188. https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4500/4202Miščević, N., Kante, B., Markič, O. in Zabel, B. (2020). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Pikalo, J. (2009). Kozmopolitska demokracija: Včeraj, danes, jutri, nikoli več? Academia.edu. https://www.academia.edu/1324772/KOZMOPOLITSKA_DEMOKRACIJA_V%C4%8CERAJ_DANES_JUTRI_NIKOLI_VE%C4%8C_Rizman, R. (2014). Čas (brez) alternative: Sociološke in politične refleksije. Založba FDV. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/rizman-knjiga-prvih-32-strani.pdf

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinji 3. letnika gimnazije Staša Sašić in Klara Zwölf odpirata vprašanje, ki zadeva skoraj vsakega sodobnega posameznika: ali nas več svobode res dela srečnejše – ali pa nas hkrati obremenjuje. V pogovoru dijakinji ob delu dr. Renate Salecl z naslovom Izbira analizirata paradoks sodobne družbe, v kateri je svoboda tesno prepletena z občutkom tesnobe.Epizoda razkrije, kako sodobna ideologija izbire posameznika postavlja v položaj nenehnega odločanja, kjer vsaka izbira pomeni tudi izgubo drugih možnosti – kar vodi v dvom, negotovost in občutek krivde. Poseben poudarek je namenjen razumevanju posameznika kot “projekta samega sebe”, ki mora nenehno izboljševati svoje življenje, ob tem pa prevzema odgovornost za uspehe in neuspehe, pogosto ne glede na širše družbene okoliščine.Pogovor se dotakne tudi psiholoških in kulturnih vidikov odločanja ter pokaže, kako preobilje možnosti, ki naj bi pomenilo svobodo, pogosto vodi v stres, nezadovoljstvo in občutek ujetosti. Epizoda ponuja premišljen razmislek o tem, da resnična svoboda morda ne pomeni neomejenih izbir, temveč sposobnost sprejemanja odločitev brez stalne tesnobe – in iskanje ravnotežja med odgovornostjo, možnostmi in notranjim mirom.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Iyengar, S. (26. julij 2010). The art of choosing [Video]. TED Conferences. https://www.ted.com/talks/sheena_iyengar_the_art_of_choosingSalecl, R. (2010). Izbira. Profile Books.Salecl, R. (marec 2013). Izbira (M. Pikalo, spraševalec) [Intervju]. (Vnesite ime medija ali platforme, kjer je bil intervju objavljen).*Schwartz, B. (16. januar 2017). The paradox of choice [Video]. TED Conferences. https://www.ted.com/talks/barry_schwartz_the_paradox_of_choice

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru obravnavamo temo s področja politične filozofije, ki smo jo obravnavali pri pouku – vprašanje migracij in etike sprejemanja. Jernej Opeka, dijak Šolskega centra Postojna, v epizodi podcasta analizira napetost med pravico države do nadzora meja in moralno dolžnostjo pomoči ljudem v stiski.Epizoda odpira temeljno dilemo sodobnega sveta: ali so državne meje moralno upravičene omejitve ali pa arbitrarne razlike, ki določajo življenjske možnosti posameznikov. Predstavljeni so ključni filozofski pristopi – od utilitarizma, ki poudarja zmanjševanje trpljenja, do Kantovega pojma gostoljubja in razprav o človekovem dostojanstvu ter sodobnih razprav med kozmopolitizmom in komunitarizmom.V pogovoru dijak razmišlja o vplivu migracij na kulturno identiteto in razkriva, kako strah pred tujcem pogosto izhaja iz družbenih napetosti, ne pa iz dejanskih groženj. Poseben poudarek je namenjen tudi vprašanju zapiranja meja – ali je to legitimna pravica politične skupnosti ali etično problematična oblika izključevanja.Gre za poglobljen razmislek o tem: ali lahko ostanemo zvesti ideji človekovih pravic, če jih hkrati omejujemo z mejami – in kaj naš odnos do migrantov pove o moralnem značaju družbe, v kateri živimo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Abizadeh, A. (2008). Democratic theory and border coercion. Political Theory, 37–65.Carens, J. H. (1987). Aliens and citizens: The case for open borders. The Review of Politics, 251–273.Carens, J. H. (2013). The ethics of immigration. Oxford University Press.Kant, I. (1795). K večnemu miru: Filozofski načrt. Krtina.Kymlicka, W. (1995). Multicultural citizenship: A liberal theory of minority rights. Oxford University Press.Levinas, E. (1961). Totality and infinity. Duquesne University Press.Singer, P. (1972). Famine, affluence, and morality. Philosophy & Public Affairs, 229–243.Walzer, M. (1983). Spheres of justice: A defense of pluralism and equality. Basic Books.Wellman, C. H. (2008). Liberal rights of self-determination and Christian duty. Oxford University Press.

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se vračamo k eni ključnih tem politične filozofije, ki smo jo obravnavali tudi pri pouku filozofije – vprašanju migracij in moralne odgovornosti do drugih. Dijak Gimnazije Ilirska Bistrica Matevž Počkaj se v pogovoru s sošolko poglobljen ukvarja z etiko sprejemanja beguncev in migrantov.Epizoda odpira temeljno dilemo sodobnega sveta: ali imamo moralno dolžnost pomagati ljudem v stiski in kje so meje te dolžnosti. Razprava predstavi različne filozofske pristope – od utilitarističnega poudarka na zmanjševanju trpljenja do kantovske etike dostojanstva ter humanističnega razumevanja solidarnosti.V ospredju so tudi vprašanje kulturne identitete in strahu pred tujci, razlikovanje med asimilacijo, multikulturalizmom in integracijo ter argumenti za in proti zapiranju meja. Epizoda pokaže, da migracije niso zgolj politični problem, temveč preizkus naših vrednot kot družbe.Gre za premišljen razmislek o tem, kako uravnotežiti varnost, identiteto in solidarnost – ter zakaj vprašanje migracij ni le vprašanje politike, temveč tudi vprašanje človečnosti.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Bauman, Z. (2016). Tujci pred vrati. Založba *cf.Organizacija združenih narodov. (1948). Splošna deklaracija človekovih pravic. https://www.ohchr.org/en/human-rights/universal-declarationSinger, P. (2008). Praktična etika. Krtina.UNHCR. (b. d.). What is a refugee? https://www.unhcr.org/what-refugee

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se vračamo k eni temeljnih tem politične filozofije, ki smo jo obravnavali tudi pri pouku filozofije – liberalizmu kot ideji, ki postavlja svobodo posameznika v središče družbenega in političnega življenja. Neje Primc, dijakinja Gimnazije Ilirska Bistrica, v pogovoru predstavi razvoj liberalne misli od razsvetljenstva do sodobnih interpretacij.Epizoda raziskuje ključna vprašanja liberalizma: kaj pomeni biti svoboden, kje je meja med posameznikom in državo ter ali je svoboda lahko resnična brez socialne pravičnosti. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med negativno in pozitivno svobodo ter napetosti med libertarianizmom, ki zagovarja minimalno državo, in socialnim liberalizmom, ki poudarja pomen enakih možnosti in socialne varnosti. Pogovor se dotakne tudi kritik liberalizma, predvsem s strani komunitarizma, ki opozarja na pomen skupnosti, ter vprašanja, ali lahko družba temelji zgolj na individualnih pravicah. Epizoda ponuja poglobljen, a dostopen razmislek o tem, zakaj liberalizem ostaja ena ključnih idej sodobnih demokracij – in zakaj je razumevanje njegove notranje napetosti nujno za razumevanje sveta, v katerem živimo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Jamnik, A. (2022). Liberalizem, komunitarizem in vprašanje etike: Univerzitetni učbenik za študente Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. http://teof.uni-lj.siMiščević, N. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo vlogo medijev kot enega najvplivnejših dejavnikov sodobne politike. Dijakinja Šolskega centra Postojna Nika Romih odpira vprašanje, ali mediji zgolj poročajo o realnosti – ali pa jo aktivno soustvarjajo.Epizoda osvetli ključne mehanizme vpliva medijev: od postavljanja agende in okvirjanja tem, ki določata, o čem in kako razmišljamo, do njihove vloge pri oblikovanju javnega mnenja in političnega diskurza. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali lahko medije razumemo kot »četrto vejo oblasti«, ki nadzoruje politične elite, hkrati pa sama vpliva na tok demokracije.Pogovor se dotakne tudi vpliva medijev na volitve, vloge družbenih omrežij in širjenja dezinformacij ter dileme med medijsko svobodo in odgovornostjo. Epizoda tako ponuja poglobljen razmislek o tem, zakaj so mediji nepogrešljivi za demokracijo – a hkrati tudi, zakaj je nujna kritična distanca do informacij, ki jih prejemamo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Castells, M. (2009). Communication power. Oxford University Press.Entman, R. M. (1993). Framing: Toward clarification of a fractured paradigm. Journal of Communication, 43(4), 51–58. https://doi.org/10.1111/j.1460-2466.1993.tb01304.xHabermas, J. (1989). The structural transformation of the public sphere. Polity Press.Kunelius, R., in Reunanen, E. (2012). The medium of the media: Journalism, politics, and the theory of “mediatisation”. Communication Theory, 22(1), 54–75. https://doi.org/10.1111/j.1468-2885.2011.01399.xMcChesney, R. W. (2004). The problem of the media: U.S. communication politics in the 21st century. Monthly Review Press.McCombs, M. E., in Shaw, D. L. (1972). The agenda-setting function of mass media. Public Opinion Quarterly, 36(2), 176–187. https://doi.org/10.1086/267990Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Norris, P. (2000). A virtuous circle: Political communications in postindustrial societies. Cambridge University Press.Počkar, M., in Tavčar Kranjc, M. (2011). Sociologija. DZS.Potter, W. J. (2013). Media literacy (6. izd.). SAGE Publications.Wardle, C., in Derakhshan, H. (2017). Information disorder: Toward an interdisciplinary framework for research and policy making. Council of Europe. https://rm.coe.int/information-disorder-toward-an-interdisciplinary-framework-for-researc/168076277c

V novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se poglabljamo v vprašanje ekološke pravičnosti kot enega ključnih etičnih izzivov sodobnega sveta. Dijakinja Jerca Vergelj v pogovoru opozarja, da okoljska kriza ni zgolj tehnični ali gospodarski problem, temveč predvsem vprašanje vrednot, odgovornosti in pravičnosti.Epizoda razišče prehod od tradicionalnega antropocentričnega pogleda, kjer je človek središče moralnega sveta, k ekocentrizmu, ki priznava vrednost celotnim ekosistemom. Predstavljene so ključne ideje okoljske etike ter misel pomembnih avtorjev, kot so Arne Næss, Aldo Leopold in Holmes Rolston III, ki poudarjajo notranjo (intrinzično) vrednost narave in širitev moralnega kroga onkraj človeka.V ospredju je tudi vprašanje odgovornosti do prihodnjih generacij in razmislek o tem, ali lahko sploh govorimo o pravični družbi, če pri tem zanemarimo naravo in dolgoročne posledice našega ravnanja. Epizoda ponuja poglobljen filozofski vpogled v to, zakaj ekološka pravičnost ni le skrb za okolje, temveč temeljno vprašanje, kakšen svet želimo ustvariti – za nas in za tiste, ki prihajajo za nami.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Grušovnik, T. (2021). Osnove okoljske etike. Slovensko društvo za filozofijo. http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdfMiščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Ognjen, U. (2019). Biocentrizam u etici. https://scispace.com/pdf/biocentrizam-u-etici-1p06ddiz9d.pdfZakon o ohranjanju narave (ZON). (2004). Uradni list RS, št. 96/04. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1600

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se podajamo na področje vprašanja, kako digitalna tehnologija preoblikuje demokracijo. Dijak 4. letnika gimnazije Leona Škrbeca v pogovoru digitalno demokracijo razume kot več kot zgolj tehnološko nadgradnjo – kot globoko spremembo same narave političnega delovanja.Epizoda raziskuje, ali digitalna orodja res krepijo demokratično participacijo ali pa jo hkrati spodkopavajo z algoritmično polarizacijo in manipulacijo informacij. Poseben poudarek je namenjen vlogi družbenih omrežij, ki fragmentirajo javni prostor v informacijske mehurčke, ter vprašanju, ali lahko v takšnem okolju sploh še govorimo o skupni resnici.V ospredju je tudi razprava o spletnem glasovanju kot simbolu digitalne demokracije, ki odpira temeljna vprašanja zaupanja, legitimnosti in varnosti. Epizoda pokaže, da tehnološki napredek sam po sebi ne zagotavlja boljše demokracije – ključna ostaja sposobnost državljanov za kritično mišljenje. Gre za poglobljen razmislek o tem, ali nas digitalna orodja približujejo idealu demokracije ali pa ustvarjajo nove, subtilnejše oblike nadzora in izključevanja.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Habermas, J. (1989). Strukturni preobrat javnosti: Raziskava o kategoriji meščanske javnosti. Študentska založba.Kovač, M. (2019). Digitalna demokracija in njen vpliv na politično participacijo mladih. V T. Pušnik & M. Banjac (ur.), Politična participacija mladih (str. 109–130). Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/zbornik---politicna-participacija-mladih_final_ebook.pdfKrimmer, R. (2002). The evolution of e-voting: Why it is so difficult to implement. Tallinn University of Technology.Oblak, T. (2003a). Dialog in demokracija: Internet kot nova javna sfera. Fakulteta za družbene vede.Oblak, T. (2003b). Izzivi elektronske demokracije. Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/oblak-izzivi-e-demokracije_croped.pdfSunstein, C. R. (2017). #Republic: Divided democracy in the age of social media. Princeton University Press.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se lotevamo enega temeljnih vprašanj sodobne demokracije: kako zaščititi pravice manjšin v sistemu, ki temelji na vladavini večine. Izhodišče pogovora je referat dijakinje Ele Vučkovič, ki razmišlja, ali lahko večina kdaj upravičeno omejuje pravice manjšin – in zakaj je odgovor praviloma ne.Epizoda predstavi ključne principe demokracije, ki presegajo zgolj glasovanje: spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in enakost vseh ljudi. Poseben poudarek je namenjen pomenu zaščite kulturne identitete, jezika in politične zastopanosti manjšinskih skupin ter vprašanju diskriminacije in družbene izključenosti. Obravnava tudi konkretne primere, kot so položaj narodnih skupnosti in romske skupnosti, ter izzive, ki jih prinašajo multikulturne družbe.V ospredju je temeljna dilema: kako naj demokracija uskladi voljo večine s spoštovanjem dostojanstva vsakega posameznika. Epizoda ponuja premišljen razmislek o tem, zakaj pravice manjšin niso privilegij, temveč pogoj pravične in stabilne družbe – in zakaj brez njih demokracija ne more zares obstajati.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Kymlicka, W. (2005). Multikulturalno državljanstvo. Krtina.Mill, J. S. (1859). O svobodi. Krtina.Rawls, J. (1999). Teorija pravičnosti. Krtina.Tocqueville, A. de. (2002). Demokracija v Ameriki. Krtina.Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (2024). Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. https://www.varuh-rs.si

Eva Pangerc, dijakinja 4. letnika gimnazij, se v novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru posveča enemu najvplivnejših politično-filozofskih konceptov sodobnega sveta – liberalizmu. Izhodišče pogovora je njen referat, ki osvetli razvoj liberalne misli in njeno osrednje vprašanje: kako uskladiti individualno svobodo z delovanjem družbe in države.Epizoda predstavi temeljne ideje liberalizma, kot so zaščita človekovih pravic, pomen svobodnega posameznika in omejena vloga oblasti, ter razmisli o napetostih med svobodo, enakostjo in pravičnostjo. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali lahko liberalizem še vedno ponudi ustrezne odgovore na izzive sodobnega sveta, kot so družbene neenakosti, globalizacija in politične krize. Gre za poglobljen, a dostopen razmislek o tem, zakaj ideja svobode ostaja v središču razumevanja moderne družbe.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Heywood, A. (2017). Political ideologies: An introduction. Palgrave Macmillan. https://xyonline.net/sites/xyonline.net/files/2019-08/Heywood%2C%20Political%20ideologies%20-%20an%20introduction%20%282017%29%20-%20Feminism%20ch.pdfMašičević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2019). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga Založba.Mlakar, M. (2016). New Deal in Slovenci v Ameriki [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Digitalna knjižnica Maribor. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60640&lang=slv&prip=dkum%3A8726715%3Ar5Nozick, R. (1974). Anarchy, state, and utopia. Basic Books. https://eclass.uoa.gr/modules/document/file.php/PPP641/%CE%95%CE%BD%CF%8C%CF%84%CE%B7%CF%84%CE%B1%205%CE%B7%3A%20%CE%A6%CE%AC%CE%BA%CE%B5%CE%BB%CE%BF%CF%82%20%CE%9C%CE%B1%CE%B8%CE%AE%CE%BC%CE%B1%CF%84%CE%BF%CF%82/Robert%20Nozick%20Anarchy%2C%20State%2C%20and%20Utopia%202001.pdfPerovšek, J. (1992). Socialni, politični in idejni značaj slovenskega liberalizma. Prispevki za novejšo zgodovino. https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2690Perovšek, J. (2013). Liberalizem in slovensko vprašanje. Inštitut za novejšo zgodovino. https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/994/perovsek_jurij_liberalizem_1996.pdfPrevelakis, N. (2025). Liberalism. Institute Montaigne. https://institutmontaigne.org/ressources/pdfs/publications/liberalism-returning-its-roots-and-recommitting-common-good-en.pdfZver, M. (1999). Klasični liberalizem in ideološki trki na Slovenskem. Teorija in praksa, 36(1). https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0X7G3XO

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijak 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica Žiga Rupnik Fatur s sošolcem raziskuje enega ključnih izzivov sodobne informacijske družbe – vpliv lažnih novic na demokracijo. Izhodišče pogovora je analiza, zakaj so dezinformacije postale tako učinkovito orodje politične manipulacije.Epizoda osvetli, kako se lažne novice širijo s pomočjo psiholoških mehanizmov, kot je potrditvena pristranost, ter algoritmov družbenih omrežij, ki nagrajujejo čustveno nabite vsebine. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako lažne novice vplivajo na javno mnenje, poglabljajo polarizacijo in spodkopavajo zaupanje v institucije. Ob tem epizoda ponuja tudi konkretne načine za njihovo prepoznavanje ter razmislek o dilemi med cenzuro in svobodo govora. Gre za aktualen in angažiran razmislek o tem, zakaj prihodnost demokracije ni odvisna le od institucij, temveč od kritično mislečih državljanov.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Milosavljevič, M., Poler, M., in Biljak Gerjevič, R. (2026). Boj proti dezinformacijam: Kako lahko novinarji in drugi akterji prispevajo k prepoznavanju dezinformacij in omejevanju škode dezinformacijskih kampanj. Urad Vlade RS za komuniciranje. https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Dezinformacije/Boj-proti-dezinformacijam.pdfRazkrinkavanje.si. (n. d.). O nas. Pridobljeno s https://razkrinkavanje.siUrad Vlade RS za komuniciranje. (2024). Dezinformacije – preBERI, preMISLI, PREVERI. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dezinformacije/Vosoughi, S., Roy, D., in Aral, S. (2018). The spread of true and false news online. Science, 359(6380), 1146–1151. https://doi.org/10.1126/science.aap9559Wardle, C., in Derakhshan, H. (2017). Information disorder: Toward an interdisciplinary framework for research and policy making. Council of Europe. https://rm.coe.int/information-disorder-toward-an-interdisciplinary-framework-for-researc/168076277c

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se lotevamo enega ključnih vprašanj sodobne politike: ali globalizacija slabi moč držav ali pa jo le preoblikuje. Izhodišče razprave je referat dijaka Jana Valenčiča, ki poglobljeno analizira napetost med tradicionalnim pojmom suverenosti in globalnimi procesi povezovanja sveta.Epizoda predstavi zgodovinski razvoj suverenosti od Bodina in Hobbesa do sodobnih teorij ter razgrne različne razsežnosti globalizacije – od ekonomskih in političnih do kulturno-informacijskih. Poseben poudarek je namenjen filozofskim perspektivam Jürgena Habermasa in Ulricha Becka ter vprašanju, ali se država v globaliziranem svetu razkraja ali preoblikuje v kompleksnejši, večravninski sistem. Pogovor se zaključi z razmislekom o sodobnih krizah, ki razkrivajo vztrajno vlogo države, ter odpira temeljno dilemo: kakšna bo prihodnost demokracije v svetu, kjer moč presega nacionalne meje.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Bauman, Z. (2002). Tekoča moderna. Založba *cf.Beck, U. (2003). Kaj je globalizacija? Zmote globalizma – odgovori na globalizacijo. Krtina.Habermas, J. (2001). The postnational constellation: Political essays. Polity Press.Held, D. in McGrew, A. (2007). Globalization/anti-globalization: Beyond the great divide (2. izd.). Polity Press.Hobbes, T. (2009). Leviathan ali snov, oblika in oblast cerkvene in državljanske države. Krtina.Sassen, S. (2007). A sociology of globalization. W. W. Norton.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo eno osrednjih dilem sodobne družbe: kako uskladiti socialno pravičnost z enakostjo in svobodo posameznika. Izhodišče pogovora je referat dijakinje Lare Sajovic, ki skozi klasične in sodobne filozofske teorije osvetli vprašanje, kaj pomeni živeti v pravični družbi.Epizoda predstavi ključne razlike med enakostjo možnosti in enakostjo izida ter analizira nasprotje med Rawlsovim poudarkom na zaščiti najšibkejših in Nozickovim zagovorom individualne svobode. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali je popolna enakost sploh dosegljiva in kakšne so njene morebitne posledice za motivacijo, razvoj in družbeno stabilnost. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj pravičnost ne pomeni odprave vseh razlik, temveč iskanje ravnotežja med enakimi priložnostmi, svobodo in solidarnostjo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Adlešič, G. (1998). Rawlsova teorija pravičnosti. Fakulteta za socialno delo.Kunzmann, P. (1997). Atlas filozofije. DZS.Miščević, N., Kante, B., Šlibar, N., & Zabel, I. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.Platon. (2004). Država (prev. Kocijančič, G.). Krtina.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinja 4. letnika gimnazije Lučka Štefančič raziskuje vpliv lažnih novic in politične manipulacije na sodobno demokracijo. Izhodišče pogovora je njen referat, v katerem obravnava vprašanje, kako digitalna družba briše mejo med dejstvi in mnenji ter ustvarja pogoje za manipulacijo javnega mnenja.Epizoda predstavi mehanizme širjenja dezinformacij, od algoritmov družbenih omrežij do informacijskih mehurčkov, ter razmisli o pojavu »post-resničnosti«, kjer čustva pogosto prevladajo nad dejstvi. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako prepoznati lažne novice in kakšno vlogo ima pri tem medijska pismenost. Pogovor se dotakne tudi dileme cenzure in svobode govora ter odpira ključno vprašanje: ali lahko demokracija sploh obstaja brez zaupanja v resnico.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Allcott, H., & Gentzkow, M. (2017). Social media and fake news in the 2016 election. Journal of Economic Perspectives, 31 (2), 211–236. https://doi.org/10.1257/jep.31.2.211Carson, A., & Wright, S. (2022). Lažne novice in demokracija: Definicije, vpliv in odziv. Australian Journal of Political Science, 57 (4), 1–15. https://doi.org/10.1080/10361146.2022.2122778Chirwa, C., & Manyana, Z. (2021). The impact of fake news on the right to freedom of expression. The Thinker, 88 (3), 26–34. https://journals.uj.ac.za/index.php/The_Thinker/article/view/604/378Jančič, P. (2017). Fake news – Lažnive novice. Družina.Lazer, D. M. J., Baum, M. A., Benkler, Y., Berinsky, A. J., Greenhill, K. M., Menczer, F., Metzger, M. J., Nyhan, B., Pennycook, G., Rothschild, D., Schudson, M., Sloman, S. A., Sunstein, C. R., Thorson, E. A., Watts, D. J., & Zittrain, J. L. (2018). The science of fake news. Science, 359(6380), 1094–1096. https://doi.org/10.1126/science.aao2998Ronald, J. (2025). Disinformation, misinformation, and democracy. Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/9781009332155Vosoughi, S., Roy, D., & Aral, S. (2018). The spread of true and false news online. Science, 359(6380), 1146–1151. https://doi.org/10.1126/science.aap9559

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se poglabljamo v razumevanje totalitarizma kot ene najradikalnejših oblik politične oblasti sodobnega sveta. Izhodišče razprave je referat dijaka Gregorja Samse, ki totalitarizem ne obravnava zgolj kot zgodovinski pojav 20. stoletja, temveč kot kompleksen preplet ideologije, politične moči in psiholoških mehanizmov množic.Epizoda predstavi ključne značilnosti totalitarnih sistemov – od vseobsegajoče ideologije, propagande in represije do izbrisa meje med javnim in zasebnim življenjem. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, zakaj ljudje totalitarne režime sploh podpirajo, ter psihologiji množične formacije, ki razkriva, kako strah, negotovost in izguba smisla ustvarjajo plodna tla za izgubo kritičnega mišljenja. Pogovor se zaključi z razmislekom o aktualnosti totalitarizma danes in opozorilom, da nevarnost ne tiči le v nasilnih režimih, temveč tudi v postopni normalizaciji nadzora in omejevanja svobode.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Bernholz, P. (2004). Totalitarianism. V C. K. Rowley & F. Schneider (ur.), The encyclopedia of public choice (str. 907–910). Springer. https://doi.org/10.1007/978-0-306-47828-4_201Desmet, M. (2022). Psihologija totalitarizma. Založba Sanje.IUS-INFO. (2007, 31. januar). Totalitarizem (1. del). https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10239IUS-INFO. (2007, 7. februar). Totalitarizem (2. del). https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10244Traverso, E. (2020). Totalitarizem: Zgodovina razprave. Založba Sophia.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijaka 4. letnika gimnazije posvečata feministični politični teoriji in njenemu radikalnemu premisleku o tem, kaj sploh šteje kot politično. Izhodišče pogovora je referat, ki ga je pripravil Jan Tomšič, v katerem pokaže, kako je bila politična teorija zgodovinsko oblikovana po meri moških ter zakaj formalna enakost med spoloma še ne pomeni dejanske pravičnosti.Epizoda odpira ključne teme, kot so patriarhat in spolna pogodba, delovanje političnih strank in volilnih sistemov, vprašanje spolnih kvot ter razkritje politike kot še vedno pretežno moške domene. Poseben poudarek je namenjen skrbstvenemu delu in etiki skrbi, ki ju feminizem postavlja v središče političnega razmisleka, ter sodobnim razpravam o pravičnosti in identiteti. Gre za poglobljen razmislek o tem, zakaj feminizem ne zahteva le vključevanja žensk v obstoječe strukture, temveč zahteva preoblikovanje politike same v bolj vključujoč in pravičen prostor za vse.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:DeepSeek. (2025). DeepSeek (Različica 3) [Velik jezikovni model]. https://deepseek.comJalušič, V., & Antić, M. G. (2001). Ženske – politike – možnosti: Perspektive politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi. Mirovni inštitut. https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/MI_politike_zenske-politike-moznosti_slo.pdfJeretič, S. (2000). Feminizem in politika emancipacije. Teorija in praksa, 37(3), 475–494. https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/96685063/tip20003jeretic-libre.pdfSharan, S. S. (2023). Pojem identitete in kategorija spolne identitete v feminističnih političnih teorijah [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151419

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijakinja Julija Žbona posveča vprašanju ekološke pravičnosti in naši moralni odgovornosti do sveta, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam. Dijakinja ekološke probleme ne obravnava zgolj kot tehnično ali znanstveno vprašanje, temveč predvsem kot etični in politični izziv sodobne družbe.Epizoda premisli povezavo med industrijskim razvojem, potrošništvom in onesnaženjem ter odpira ključno vprašanje pravičnosti: kdo ima koristi od današnjega razvoja in kdo nosi njegove posledice. Poseben poudarek je namenjen dolžnosti neškodovanja prihodnjim generacijam ter vlogi posameznika in politike pri soočanju z globalno okoljsko krizo. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj ekologija ni le skrb za naravo, temveč tudi temeljno vprašanje pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Fran. (b. d.). Ekologija. Iskanje po slovarjih. Pridobljeno 25. 3. 2026 s https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ekologija&hs=1Grušovnik, T. (2015, 29. september). V iskanju okoljske pravičnosti. Pogledi. Pridobljeno 25. 3. 2026 s https://pogledi.delo.si/knjiga/v-iskanju-okoljske-pravicnostiMiščević, N., Kante, B., Klampfer, F., in Vezjak, B. (2020). Filozofija za gimnazije (5. ponatis). Mladinska knjiga.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo konceptu multikulturne države in njegovim filozofskim dilemam. Izhodišče razmisleka dijakinje 4. letnikia gimnazije Kaje Krečič je vprašanje, kako lahko sodobna država pravično ureja sobivanje različnih kultur, identitet in življenjskih slogov.Epizoda odpira temeljna vprašanja o kulturni identiteti, enakosti in vlogi države pri varovanju manjšin, ob tem pa primerja različne državne modele – od »kulturno slepe« nevtralne države do multikulturnega pristopa. Posebna pozornost je namenjena primeru Avstralije, ki razkriva razkorak med formalno enakostjo in dejansko pravičnostjo, ter Rawlsovi teoriji pravičnosti in tančici nevednosti kot filozofskemu orodju za razmislek o vključujoči družbi. Epizoda spodbuja poglobljen premislek o tem, ali je pravična družba tista, ki razlike zgolj dopušča – ali tista, ki jih dejavno priznava in vključuje.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Pintarič, A. (2006). Multikulturna država Avstralija [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=8628&lang=slvMišević, N., Klampfer, F., Kante, B., in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.Vidic, M. (2018). Reprogramiranje po metodi tančice nevednosti. eRast. https://www.erast.si/2018/01/reprogramiranje-po-metodi-tancice-nevednosti