#68 - Od ideje do znanosti: kako nastajajo hipoteze? (Mia Štrukelj)

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se Mia Štrukelj, dijakinja 3. letnika gimnazije, poda v samo jedro sociološkega raziskovanja – proces oblikovanja domnev in hipotez. Pogovor na razumljiv način razloži, kako iz začetnega opažanja družbenega pojava nastane znanstveno preverljiva razlaga.Epizoda predstavi ključni korak t. i. abduktivnega razmišljanja, ko raziskovalec ob nenavadnem pojavu oblikuje prvo idejo oziroma razlago, ki jo nato preoblikuje v jasno, merljivo hipotezo. V ospredju je tudi Popperjevo načelo ovrgljivosti, ki poudarja, da mora biti vsaka znanstvena trditev odprta za preverjanje in možnost zavrnitve.Posebno pozornost epizoda namenja miselnim pastem, kot je potrditvena pristranskost, zaradi katere pogosto iščemo le dokaze, ki potrjujejo naša prepričanja. Razprava pokaže, zakaj je za resno znanstveno delo nujno razvijati kritično mišljenje, uporabljati različne metode in biti pripravljen sprejeti tudi nepričakovane rezultate.Gre za zanimiv vpogled v to, kako nastaja znanstveno znanje – in zakaj je pot od radovednosti do preverjene razlage ključna ne le za sociologijo, ampak za razumevanje družbe nasploh.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Britannica, The Editors of Encyclopaedia. (b. d.). Criterion of falsifiability. V Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.comDouven, I. (2021). Abduction: Peirce on abduction. V E. N. Zalta (Ur.), The Stanford Encyclopedia of Philosophy. https://plato.stanford.eduEBSCO Research. (2019). Confirmation bias. V Social sciences and humanities | Research starters. EBSCOhost.